misliV Pilonovi galeriji razstava Klavdije Marušič in Jasne Samarin
Ajdovščina, 12. februarja - V Pilonovi galeriji v Ajdovščini sta pod naslovom Dve svoja dela na ogled postavili v Trstu živeča Ajdovka Klavdija Marušič in Ljubljančanka Jasna Samarin. Razstava ponuja umetniška pogleda slikark različnih provenienc, dveh "šol" in različnih likovnih govoric.
Med tem ko so akvareli Marušičeve spontani in podvrženi eksperimentiranju, predstavlja rokopis Jasne Samarin zelo premišljen pristop, ki ne dopušča naključij. Pri obeh pa je pomemben in zanimiv proces ustvarjanja, med katerim Marušičeva, kot je ob razstavi zapisala likovna kritičarka Tanja Cigoj, v slikano posega le, kolikor se ji zdi potrebno, in razlivanje podobe tako omejuje v najmanjši možni meri. S suverenostjo poteze obvladuje celoto, v sam potek snovanja slike vpleta samo toliko nadzora, da s počeli spontanega in (ne)pričakovanega dopušča in prepušča podobi subtilen izris na mokrem papirnatem nosilcu.
Ravno nasprotno pa lahko pri Samarinovi iz končne podobe natančno sledimo, kako je slednja nastajala. Njeni kolaži spominov in fotografij narave po besedah umetnostne zgodovinarke Nade Zoran nosijo neskončno število zgodb, najprej tisto, ki se je zgodila v naravi, potem tisto, ko je bil ta trenutek posnet, nato zgodbo postavitve detajlov v večjo sliko in nato še gledalčevo zgodbo.
Klavdija Marušič (1967) je likovna ustvarjalka, očarana in začarana z živostjo izrazoslovja, ki ga tehnika akvarela v svojem transparentnem in zračnem jeziku ponuja. Na popotovanjih po poti iskanja in odkrivanja lastne in izvirne likovne govorice sta jo spremljala radovedna in raziskovalna narava ter talent, ki botruje njeni današnji dovršenosti izražanja v tej tehniki, je še zapisala Cigojeva.
Slikarska dela Jasne Samarin (1966) pa so svojevrstna združitev fotografije in slikarskih posegov, ki jih gledalec sprejema kot klasične slike. Obravnava jih kot slikarska polja, ki so projekcija številnih detajlov in različnih zgodb narave in stvarnega prostora. Sodi med tiste umetnike, ki vztrajajo pri klasičnih nalogah znotraj slikarstva, ki so zvesti platnu in velikemu formatu ter raziskovanju še vseh nedorečenih meja tega medija, kljub času, ki napoveduje "konec klasičnega slikarstva", je zapisala Zoranova.
Razstava, ki so jo v Pilonovi galeriji pripravili ob slovenskem kulturnem prazniku, bo na ogled do 6. marca.