Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

TEODORA - ZGODOVINSKI ROMAN O KONTROVERZNI ŽENI CESARJA JUSTINIJANA

Dogajanje zgodovinskega romana Teodora: Vzpon cesarice, ki ga je poslovenila Karmen Dedič, je postavljeno v četrto stoletje oziroma v dobo vrenj med antičnim svetom in srednjim vekom. To je čas, ko Rim pade v roke barbarskemu ljudstvu, v Konstantinoplu pa cesar Justinijan skuša obnoviti cesarstvo in ustvariti nov svetovni red. Ob njem je lepa Teodora, pametna, vendar brez vesti. Iz kontroverznega okolja, prežetega z zabavo, se po stopnicah družbene lestvice povzpne vse do žene cesarja, s katerim si deli absolutno oblast. Konstantinopel postane pod njuno oblastjo čudovita metropola. Lik cesarice Teodore je v slovenski literaturi mogoče najti v Finžgarjevem romanu Pod svobodnim soncem.

LUČ SVETA - KNJIGA S PAPEŽEVIM POGLEDOM NA DANAŠNJO CERKEV IN DRUŽBO

Papež Benedikt XVI. v intervjuju s Petrom Seewaldom spregovori o svojem pogledu na papeško službo in na položaj vere in Cerkve v sedanji družbi. Papež med drugim Seewaldu zaupa, kaj hoče doseči s svojim papeževanjem, se dotakne tem, kot sta sramota spolnih zlorab v Cerkvi in primer škofa Williamsona, ki je zanikal obstoj holokavsta, ter pove, kako presoja zahteve po prenovi Cerkve ter kako ocenjuje stanje ekumenizma. Predstavi tudi svoj odnos do Judov in sprememb zahodnega sveta, ki je vedno bolj ravnodušen do vere. Poglavar 1,2 milijarde katoličanov odgovarja tudi na vprašanje, kaj krščanstvo ponuja sodobnemu svetu in posamezniku. Delo je prevedel Anton Štrukelj.

Peter Seewald (1954) je bil urednik časopisov Spiegel, Stern in Süddeutsche Zeitung. Trenutno živi in ustvarja kot publicist v Münchnu. Je avtor več knjig. Njegovi knjigi pogovorov z nekdanjim kardinalom Josephom Ratzingerjem Sol zemlje ter Bog in svet sta prevedeni v številne jezike, tudi v slovenščino.

JAMSKI ČLOVEK TOKRAT ŠE V KNJIŽNI OBLIKI

Knjiga je nastala po ameriški gledališki igri "Defending the Caveman" Roba Beckerja. Igra velja za eno najuspešnejših monokomedij v zgodovini Broadwayja. Predstavo si je ogledalo več kot osem milijonov gledalcev po vsem svetu, slovensko postavitev pa kar 160.000 ljubiteljev komedije. Knjiga ponuja vsebino predstave, ki je nekakšna mešanica stand-up komedije, predavanja in terapevtske seanse, ter tudi nove humorne prizore. Glavno sporočilo Jamskega človeka je, da so si moški in ženske različni že od pradavnine, ko je moški prevzel vlogo lovca, ženska pa nabiralke. Tako moški še danes raje lovijo, denimo avtomobile, nogometne žoge, TV programe, ženske pa raje zbirajo stvari, kot so čevlji, torbice, obleke. Delo je prevedel Peter Berden.

Daniel Wiechmann (1974) je nemški novinar in pisatelj. Skupaj s kolegom, novinarjem Oliverjem Kuhnom je napisal več knjig. Je glavni urednik revije Münchner Stadtmagazin.

KLETKA STRAHU IN SMRTI - PSIHIATRIJA IN PRAVO SKOZI OČI PSIHIATROV FELCA IN TORESINIJA

Ob razvpitem primeru italijanske detomorilke oziroma osebe z duševno motnjo, ki ga je prikazal njen psihiater Lorenzo Toresini, se je obsežno razpisal tudi eden najuglednejših slovenskih forenzičnih strokovnjakov Jože Felc. Toresini je svoja dognanja podal v delu Brez glave. Delo ponuja zgodbo o detomorilki Micheli Lorenzi. Bere se kot kriminalka oziroma sodna srhljivka z zapleti osebne drame ženske, ki ni mogla postati mati, ter nesporazumov glede zmožnosti medicine. Opisan je proces, ki je namenjen presojanju nove psihiatrije, in odnos med pravom in psihiatrijo, pa tudi usoda malih ljudi v velikem sistemu. Delo Kletka strahu vsebuje Toresinijevo delo Brez glave v prevodu Myriam Klanjšček, Felčevo refleksijo nanj in spremno besedo profesorja na Fakulteti za socialno delo Vita Flakerja.

Jože Felc (1941-2010) je bil priznani slovenski psihiater in avtor številnih strokovnih člankov. Celotno poklicno obdobje je deloval v psihiatrični bolnišnici, od tega kar 32 let kot njen predstojnik. Poleg zdravniškega poklica je opravil okrog 850 izvedenskih ekspertiz, bil je sodni izvedenec in glavni urednik psihiatrične revije Vice Versa. S številnimi knjigami se je zapisal tudi med slovenske literarne ustvarjalce.

Lorenzo Toresini (1946) se je rodil v Benetkah. Leta 1971 je diplomiral iz medicine. V Trstu je sodeloval pri zapiranju umobolnic. Med drugim je organiziral in koordiniral gibanje Alpe Jadran za področje duševnega zdravja. Leta 1995 je postal primarij v Psihiatrični bolnišnici v Portogruaru, od leta 1999 pa v Merani. Napisal, prevedel in uredil je več strokovnih knjig.