Prešernovi nagrajenci so se predstavili v Prešernovem mestu

Poleg obeh nagrajencev za življenjsko delo, pesnika Miroslava Košute in dirigenta Antona Nanuta, je s Sašo Pavček poklepetalo tudi šest dobitnikov nagrad Prešernovega sklada: oblikovalec Jure Miklavc, pisatelj Emil Filipčič, igralka Janja Majzelj, tenorist Branko Robinšak, ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič in tolkalec Zlatko Kaučič.

Košuta in Nanut sta svojo ustvarjalnost pripisala srcu in krajem, kjer je slednje odraščalo. Oba namreč prihajata iz slovenskega zamejstva, njuno odraščanje pa je globoko zaznamoval italijanski fašizem, ki je prepovedal slovenščino. Prav zaradi slednjega oba velik vpliv pripisujeta pesmim Simona Gregorčiča.

Lili Prap je ustvarjalnost pripisala tudi neki notranji nuji, ko čuti, da mora nekaj narediti iz utrnjene zamisli, medtem ko je Majzeljeva zbranim zaupala, da na odru čuti, da skozi njo teče neka energija, za katero si želi, da bi z enako močjo prišla tudi do občinstva.

Kavčič navdih za svoja ustvarjanja po lastnih besedah najde predvsem v Sloveniji, Brdih, naravi, ljudeh, tudi v politiki. Medtem ko je Filipčič priznal, da je začel pisati, da bi s poezijo našel dekle in ženo, tako kot Prešeren, je Miklavc v ustvarjanju videl predvsem sredstvo, s katerim človek lahko postane nesmrten.

Anton Nanut je najbolj glasen aplavz kranjskih kulturnikov požel z vprašanjem, kje v mestu je koncertna dvorana, o katere gradnji je prvič slišal ob ogledu podobne dvorane v Vidmu. Kranj namreč takšne dvorane še vedno nima, a je Nanut kulturnike pomiril, da tovrsten objekt tudi v njegovem domačem Kanalu gradijo že vse od druge svetovne vojne.

Nagrajenci so v nadaljevanju pogovora poudarili predvsem pomen otroštva za ustvarjalnost in svobodo otroka v vsakem človeku, ko se slednji prepusti igri. Večina med njimi ne verjame, da je "slep, kdor se s petjem ukvarja", saj so kljub užitku ob ustvarjanju za to početje plačani, največje plačilo pa se jim zdi prav letos prejeta nagrada.

Kranjski župan je v uvodnem nagovoru povedal, da se mestna občina zaveda svoje kulturne dediščine in obveze, ki jo slednja hkrati predstavlja. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny pa je pojasnil, da Kranj s tovrstnim srečanjem z nagrajenci "ohranja digniteto Prešernovega mesta".