Simpozij o Bernhardu: Umetnik, ki je Avstrijce naučil razmišljati o sebi

Simpozij predstavlja del spominskih prireditev, ki ob 80. obletnici rojstva avstrijskega literata, ki je umrl leta 1989, potekajo tako v Avstriji kot drugod po svetu. Simpozij na sedežu ljubljanske univerze odpira raznolika vprašanja, vse od škandala, ki ga je sprožila uprizoritev njegove drame Trg herojev (Heldenplatz) leta 1988, kjer je obtožil Avstrijce za sodelovanje z nacisti, do pomena njegovega dela za perzijsko književnost ter premisleka družbenokritične vloge, ki jo je v njegovem poznem delu imela glasba. Na simpozij je povabljenih več kot 20 poznavalcev Bernhardovega dela iz Avstrije, Nemčije, Francije, Slovenije, ZDA, Madžarske in Italije.

Simpozij so odprli nagovori igralca in prorektorja Univerze v Ljubljani Aleša Valiča, dekana ljubljanske FF Valentina Bucika, predstojnice oddelka za germanistiko na FF Marije Javor Briški in avstrijskega veleposlanika v Ljubljani Erwina Kubescha. Valič je poudaril, da je Bernhard močno zaznamoval tudi slovenski kulturni prostor. Bernhard po Kubeschovih besedah ni prenašal ravnodušnosti in se nikoli ni zavzel za kakšno politično strujo ali stranko. Dejal je, da se je literat na tovrstne poskuse iz političnih in drugih krogov odzval z njemu lastno ironijo, distanco in sarkazmom, neredko pa tudi z zlobno odprtostjo. Dejal je še, da je Bernhardu navkljub distanci do zmožnosti izboljšati svet, uspelo vplivati na Avstrijo in njene ljudi, se jih dotakniti in zdramiti.

"Njegov odnos do Avstrije in Avstrijcev do njega se je vedno gibal v zapletenem in konfliktnem polju med ljubeznijo in sovraštvom, med občudovanjem in zavračanjem, in Avstrijce je naučil zlasti eno: razmišljati o sebi. Neprizanesljiv pogled v ogledalo, ki ga je Bernhard svojim bralcem v ta namen predpisoval, je bil pogosto pretresljiv, a hkrati skoraj vedno blizu resnici", je poudaril avstrijski veleposlanik.

Direktorica Kulturnega foruma avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani Christa Sauer je za STA spregovorila o pomenu Bernhardovega dela. Dejala je, da je najpomembnejši avstrijski pisatelj druge polovice 20. stoletja in poseben primer: "Nikogar ni, ki bi tako vplival na avstrijsko družbo kot on. Bil je izjemno kritičen do Avstrije in ni bilo njegove knjige ali drame, ki ne bi sprožila škandalov. Je tudi najbolj prevajan in uprizarjan avstrijski avtor po svetu," je dejala.

Najpomembnejša tematika njegovega dela je on sam, njegov ego, je pojasnila Sauerjeva. Imel je težavno otroštvo, ko je bil star 17 let, so mu odkrili tuberkulozo. Zdravnik mu je takrat napovedal le dve leti življenja. V pisanju je našel terapijo za svoje težave, je poudarila. Avstrija ni bila prva tema njegovega pisanja.

V prvih dramah, kot je Zabava za Borisa iz leta 1970, se je približal nadrealističnemu teatru. Potem je radikalno zamenjal stil in iznašel lik osamljenega človeka. Začel je analizirati avstrijsko zgodovino in sodelovanje Avstrijcev v tretjem rajhu, položaj katoliške cerkve in obnašanje avstrijskih politikov. Ljube so mu bile uprizoritve za enega ali dva igralca in monologi. "Meni se zdi kot zdravnik, ki pacienta, Avstrijce, sooča s hudo diagnozo," je zaključila Sauerjeva.