S predstavitvijo analize odprta razprava o Rogu

Kot je poudaril, Center sodobnih umetnosti Rog nastaja kot arhitekturna, urbanistična in vsebinska celota. Danes predstavljena analiza in začeta razprava sta po njegovih besedah pomemben nadaljnji korak, ko se prečiščujejo vedenje in izhodišča o tem, kakšna bo programska zasnova nastajajočega centra sodobnih umetnosti.

Analiza je del evropskega projekta Second Chance, katerega partnerja za Ljubljano sta Mestna občina Ljubljana ter Muzej in galerije mesta Ljubljana. Kot je pojasnila vodja projekta v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana Meta Štular, je to evropski projekt, ki povezuje pet mest, poleg Ljubljane še Nürnberg, Leipzig, Benetke in Krakow, ki stojijo pred podobnimi izzivi, to je obnovo nekdanjih industrijskih objektov, ki jih želijo naseliti s kulturnimi vsebinami.

Vodja projekta prenove tovarne Rog in vodja projekta Second Chance na ljubljanski mestni občini Jerneja Batič je opomnila, da je nekdanja tovarna Rog objekt kulturne dediščine, ki je izjemen tako po arhitekturni plati kot po svoji prostorski razsežnosti. Mestna občina Ljubljana ga je kupila leta 2002, intenzivneje se na oddelku za kulturo z njim ukvarjajo od leta 2007. V štirih letih so nastali vsi potrebni dokumenti, izveden je bil tudi arhitekturni natečaj, na katerem je zmagal biro MX_SI iz Barcelone.

Ta projekt je bil po besedah Batičeve izbran, ker je najbolj ohranjal staro poslopje tovarne in na najmanj nasilen način dodajal nove prostore. Sicer pa je bil na natečaju poudarek na čim večji razstavni dvorani in produkcijskih prostorih za vizualne umetnosti, arhitekturo in oblikovanje. Center sodobne umetnosti Rog so si namreč zamislili kot odprt prostor produkcije, predstavitve in izmenjav.

Izsledke analize je predstavila Alja Brglez, direktorica Inštituta za civilizacijo in kulturo, ki je analizo izvedel. Kot je dejala, je center Rog prelomen projekt v slovenskem prostoru, saj vzpostavlja nekatere nove prakse, kot so široka vabljenost vseh vključenih, vključenost v mednarodno mrežo projektov že od začetka ter odločitev za javno-zasebno partnerstvo.

Po njenih besedah so z analizo želeli ugotoviti, kako izbrane vsebine, to so vizualne umetnosti, arhitektura in oblikovanje, sodijo v tak center. Pokazalo se je, da potrebujejo osrednje mesto za produkcijo in predstavitev, saj ga v Ljubljani ni. Po pridobitvi le-tega, bodo ta področja šele lahko dala vse od sebe.

Tudi pri sami lokaciji po besedah Brglezove skorajda ni najti šibke točke pri odločitvi za nekdanjo tovarno Rog. Ta rešitev bo Ljubljani prinesla celovito arhitekturno-urbanistično rešitev.

V razpravi je vizualni umetnik Miran Mohar opozoril na finančno podhranjenost drugih kulturnih institucij v Ljubljani ter opomnil, da je poleg formiranja novih potrebno skrbeti tudi za že obstoječe. Dekan Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je menil, da bi lahko novi center prostore kreativnih delavnic ponujal tudi na tržni osnovi. Predstojnik oddelka za industrijsko in unikatno oblikovanje na ALUO Vladimir Pezdirc pa je podvomil, ali tako veliko razstavišče, kot je predvideno v sklopu centra Rog, Ljubljana potrebuje. Določena razstavišča namreč delujejo z manj kot 30-odstotno zmogljivostjo.