misliV CD drevi Andreas Scholl in komorni ansambel Accademia Bizantina
Ljubljana, 16. februarja - V Cankarjevem domu bo drevi ob 20. uri za zlati abonma nastopil Andreas Scholl s komornim ansamblom Accademia Bizantina pod vodstvom Stefana Montanarija. Program, ki so ga naslovili "Henry Purcell: If Music Be the Food of Love", bo posvečen praznovanju domiselnosti in glasbene neposrednosti enega največjih angleških mojstrov 17. stoletja.
Scholl velja za vodilnega evropskega kontratenorista. Študiral je pri Richardu Levittu in Reneju Jacobsu na Scholi Cantorum Basiliensis. Prejel je številne nagrade, kot so echo, nagrada zveze belgijskih glasbenih kritikov (Prix de l'Union de la Presse Musicale Belge) in nagrada edison v kategoriji srednji vek/renesansa za posnetek "A Musicall Banquet".
Je tudi dobitnik druge nagrade echo za zvočno knjigo z zgodbama Cesarjeva nova oblačila in Slavec Hansa Christiana Andersena, ki je izšla pri založbi Deutsche Grammophon. Danes je eden najbolj iskanih pevcev, na kar kažejo tudi njegovi nastopi s Cecilio Bartoli v Parizu, številni recitali in odmevne svetovne turneje, so sporočili iz Cankarjevega doma.
Komorni ansambel Accademia Bizantina iz Ravene je bil ustanovljen leta 1983. Danes ga umetniško vodita čembalist Ottavio Dantone in violinist Stefano Montanari. Glasbenike povezuje ljubezen do baročne glasbe in izvajanje na izvirnih starih inštrumentih. Zasedba velja za enega najelegantnejših ansamblov za staro glasbo. Revija Le monde de la musique je zasedbo imenovala za najboljši ansambel leta 2009 ter ji podelila nagrado choc za najboljši album. Lani pa je ansambel v Cannesu prejel nagrado midem classical.
Koncertni mojster Accademie Bizantina je od leta 1995 Montanari. Je tudi prvi violinist v kvartetu Josepha Joachima, ki se posveča predvsem zgodovinski izvedbi kvartetov 18. in 19. stoletja.
Henry Purcell (1659-1695) je glavni predstavnik angleške baročne glasbe. Bil je organist Westminstrske opatije in kraljeve kapele v Londonu, nato dvorni skladatelj. Ustvarjal je sakralno glasbo za potrebe anglikanske liturgije, komorne skladbe, v svojih zadnjih letih življenja pa predvsem odrska dela.
Njegovo opero Didona in Enej muzikologi štejejo za najpomembnejšo angleško opero 17. stoletja, mnogim pa verjetno odzvanja v ušesih glasba iz Kubrickove Peklenske pomaranče, v kateri so uporabili elektronsko priredbo njegove Glasbe za pogreb kraljice Mary.