Osemdesetletnica Toni Morrison: Nobelovka, ki je dala glas temnopoltim

Prevajalec njenih del v slovenščino Jože Stabej je za STA dejal, da je Morrisonova pri bralcih priljubljena preprosto zato, ker zelo dobro in pretehtano piše.

"Pomembne teme, ki jih raziskuje v svojih delih, zna krasno povedati v literarni obliki. Je mojstrica kompozicije in jezika, ki je ekonomičen in hkrati bogat," meni Stabej.

Morrisonova je bila rojena leta 1931 v delavski družini. Angleško književnost je med drugim študirala na Univerzi Howard, eni prvih, ki je temnopoltim omogočila formalno izobrazbo.

Delala je kot urednica pri veliki založniški hiši Random House in kot literarna kritičarka in kolumnistka New York Timesa, od leta 1989 pa do upokojitve leta 2006 je predavala na Univerzi Princeton.

Romaneskni prvenec Najbolj modre oči je napisala leta 1970. Roman, ki ga začela pisati v sredini 60. let, v obdobju gibanja za državljanske pravice temnopoltih, se osredišča okoli temnopolte deklice Pecole, ki si najbolj od vsega želi, da bi imela modre oči in bila tako sprejeta in ljubljena. Za njeno željo se je skrival rasizem do sebe, je avtorica o liku deklice zapisala leta 1993. "Ta roman vrta v pogled, ki jo je obsodil," je še zapisala v spremnem besedilu k romanu.

S Salomonovo pesmijo (1977) je pritegnila pozornost kritikov in širše javnosti ter se uveljavila kot ena osrednjih ameriških pisateljic. V roman je vpeljala moški lik Mlekarja Deada ter opisala njegovo iskanje identitete temnopoltega Američana, ki gre po poteh svojih prednikov.

Z Ljubljeno (1987), romanom umeščenim v obdobje po ameriški državljanski vojni okoli leta 1870, se je vrnila k temnopolti ženski, liku Sethe. V Ljubljeni je več magičnih potez in afroameriške folklore kot v njenih prejšnjih delih, piše Andrej Blatnik v spremni besedi. Zaradi teh značilnosti je Morrisonovo kritika umestila v magični realizem. Za Ljubljeno je prejela tudi Pulitzerjevo nagrado.

Leta 1993 je kot prva temnopolta književnica prejela Nobelovo nagrado. Med 103 doslej podeljenimi Nobelovimi nagradami za literaturo je ena izmed 12 prejemnic. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da v svojih romanih "z značilno vizionarsko močjo in poetično izraznostjo oživlja pomembni del ameriške stvarnosti". Priljubljenost Morrisonove med ameriškimi bralci pa je morda bolj kot Nobelova nagrada spodbudila televizijska voditeljica Oprah Winfrey, ki je svoj knjižni klub uvrstila številna njena dela. Winfreyjeva je leta 1998 tudi zaigrala lik Sethe v filmu, posnetem po romanu Ljubljena.

V slovenščino je Stabej prevedel pet njenih romanov. Poleg omenjenih je prevedel še Ljubezen iz leta 2003, roman o mrtvem temnopoltem lastniku hotela, ki obseda vdovo in vnukinjo. Prevedel je tudi njen zadnji roman Milost iz leta 2008, zgodbo o štirih ženskah in suženjstvu v ZDA konec 17. stoletja. Neprevedeni ostajajo še "Sula" (1974), "Tar Baby" (1981), "Jazz" (1992) in "Paradise" (1999).