Razstavni daljnogled

V MILANU RAZSTAVA ARCHIMBOLDA, EKSCENTIRKA IZ 16. STOLETJA

MILANO - V Palazzo Reale v Milanu je do 22. maja na ogled razstava del Giuseppeja Archimbolda (1527-1593). Milanski slikar je javnosti poznan predvsem po upodobitvah človeških fiziognomij, ki jih je sestavil iz posameznih sadežev in zelenjave.
        Razstava Archimbolda, ki je bil dvorni slikar Habsburžanov na Dunaju in v Pragi, postavi v zgodovinski in kulturni kontekst. Osvetli tudi vpliv grotesknih glav, ki jih je ustvaril Leonardo da Vinci, na Archimboldovo ustvarjanje.
        Archimboldo je leta 1562 postal dvorni portretist Ferdinanda I. na Dunaju. Pozneje je bil dvorni portretist Maksimijana II. in njegovega sina Rudolfa II. v Pragi. Večina njegovih del je tako hranjena na Dunaju. Za razstavo je glavnino del posodil dunajski Umetnostnozgodovinski muzej. Umetnine so posodili še muzeji v Stockholmu, Münchnu, Madridu, New Yorku in pariški muzej Louvre.
        Po smrti je bil Archimboldo več stoletij pozabljen, veliko njegovih slik je bilo pripisanih Leonardovi šoli. Medtem ko so njegova dela z religiozno vsebino še danes potisnjena v pozabo, so njegove ekscentrične portrete ponovno odkrili pred stoletjem, umetnika pa označili za predhodnika nadrealizma.
        Uvodni del razstave je posvečen Archimboldovemu šolanju in njegovim formativnim letom. V tem delu je razstavljenih tudi več grotesknih glav Leonarda da Vincija, pa tudi risbe in slike Leonardovih pomočnikov.
        Sledijo dragocene umetnine, ki so v Archimboldovem času nastale v Milanu. Razstavljene so kameje, vaze, dragoceno orožje, grbi, dragocene tkanine, medalje in kipi.
        V tretjem delu so predstavljena Archimboldova mladostna dela in dela njegovih učiteljev. Sledi del, posvečen naturalistični ilustraciji v Lombardiji in eksotičnim novim vrstam živali in rastlin, ki so se na evropskih dvorih pojavile po odkritju Amerike. Ob koncu so predstavljene znamenite Archimboldove glave in tihožitja, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

V MoMA RAZSTAVA DEL NEMŠKIH EKSPRESIONISTOV

NEW YORK - V Muzeju moderne umetnosti (Museum of Modern Art - MoMA) je do 11. julija na ogled razstava del nemškega impresionizma. Predstavljenih je več kot 250 del, ki jih je ustvarilo skoraj 30 umetnikov.
        Za ekspresioniste je bilo značilno odpovedovanje naravnim oblikam, deformacija risbe, omejitev barvne skale in njeno stopnjevanje do dramatičnih nasprotij. Njihov najpomembnejši medij je bil lesorez.
        Eden od centrov ekspresionizma je bil Dresden, kjer je ustvarjala skupine Die Brucke (Most). Umetniki so se posvečali predvsem človeški figuri in urbanim motivom. V Münchnu pa je delovala skupina Die Blaue Reiter (Modri jezdec), ki sta jo vodila Vasilij Kandinski in Franz Marc. Med pomembnimi motivi v Marcovem opusu sta bila narava in živali.
        Na Dunaju sta v tem času ustvarjala Oskar Kokoschka in Egon Schiele. Kokoschka je slikal predvsem portrete, pejsaže, tihožitja in mestne vedute. Schiele je v dramatično deformiranih aktih in portretih izrazil ekstatična čustva, mnogokrat tudi neposredno erotiko ter pogosto življenjski pesimizem.
        Razstava je rezultat štiriletnega projekta digitalizacije zbirke ekspresionističnih del na papirju, ki je ena največjih izven Nemčije. V muzeju so ob tej priložnosti zasnovali tudi posebno spletno stran, ki obiskovalcu omogoča raziskovanje ekspresionističnega gibanja in zbirke ekspresionistične umetnosti, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

V PARIŠKEM MUZEJU LOUVRE RISBE DVE ITALIJANSKIM UMETNIKOV

PARIZ - V Pariškem muzeju Louvre so v začetku marca odprli razstavo z naslovom Pietro da Cortona in Ciro Ferri. Italijanski slikar in arhitekt Petro da Cortona (1596-1669) je v večnem mestu delal za tri papeže - Urbana VIII., Inocenca X. in Aleksandra VII.. V slikarstvu je lekcije Annibaleja Carraccija razvil in obogatil skozi lastno raziskovanje iluzionizma, poenotenje slikovnega prostora in beneški način slikanja svetlobe. Po naročilu francoskega kralja Ludvika XIV. se je ukvarjal tudi s palačo Louvre v Parizu.
        Da Cortona je imel številne učence in naslednike. Eden njegovih najbolj nadarjenih učencev je bil prav Ciro Ferri (1634-1685). Cortona, ki je bil kot risar izučen v florentinski tradiciji, je razvil lasten stil. Njegovi akti z rdečo kredo, draperije s črnim ogljem in kompozicijske študije s črnilom pričajo o uporabi risbe kot eksperimentalnega medija.
        Razstava risb italijanskih umetnikov bo v pariškem muzeju Louvre na ogled do 6. junija, piše na spletni strani muzeja.