Slovenija 17.2.2011 16:06

Knjiga Veljka Rusa spodbudila razmislek o iskanju izhoda iz globalne krize

Ljubljana, 17. februarja - Knjiga sociologa Veljka Rusa Tretja pot med antikapitalizmom in postsocializmom je bila izhodišče današnje okrogle mize na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Poleg avtorja knjige sta svoj pogled na iskanje alternativne oziroma tretje poti iz globalne krize predstavila tudi ekonomist Jože Mencinger in sociolog Rudi Rizman.

Ljubljana, FDV.
Pogovor o tretji poti med antikapitalizmom in postsocializmom ob izidu istoimenske knjige avtorja Veljka Rusa, ki ga pripravlja Fakulteta za družbene vede.
Ekonomist Jože Mencinger, avtor knjige Veljko Rus, sociolog Rudi Rizman in komunikolog Slavko Splichal.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, FDV.
Pogovor o tretji poti med antikapitalizmom in postsocializmom ob izidu istoimenske knjige avtorja Veljka Rusa, ki ga pripravlja Fakulteta za družbene vede.
Avtor knjige Veljko Rus.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, FDV.
Pogovor o tretji poti med antikapitalizmom in postsocializmom ob izidu istoimenske knjige avtorja Veljka Rusa, ki ga pripravlja Fakulteta za družbene vede.
Komunikolog Slavko Splichal.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, FDV.
Pogovor o tretji poti med antikapitalizmom in postsocializmom ob izidu istoimenske knjige avtorja Veljka Rusa, ki ga pripravlja Fakulteta za družbene vede.
Ekonomist Jože Mencinger, avtor knjige Veljko Rus in sociolog Rudi Rizman.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, FDV.
Pogovor o tretji poti med antikapitalizmom in postsocializmom ob izidu istoimenske knjige avtorja Veljka Rusa, ki ga pripravlja Fakulteta za družbene vede.
Ekonomist Jože Mencinger in avtor knjige Veljko Rus.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, FDV.
Pogovor o tretji poti med antikapitalizmom in postsocializmom ob izidu istoimenske knjige avtorja Veljka Rusa, ki ga pripravlja Fakulteta za družbene vede.
Ekonomist Jože Mencinger, avtor knjige Veljko Rus in sociolog Rudi Rizman.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, FDV.
Pogovor o tretji poti med antikapitalizmom in postsocializmom ob izidu istoimenske knjige avtorja Veljka Rusa, ki ga pripravlja Fakulteta za družbene vede.
Sociolog Rudi Rizman in komunikolog Slavko Splichal.
Foto: Daniel Novakovič/STA



V zvezi z iskanjem izhoda iz globalne krize se je Mencinger vprašal, ali je mogoč povratek v evropsko socialno tržno gospodarstvo, ki je v procesu globalizacije izgubilo tekmo z ameriškim tipom kapitalizma. Mencinger namreč ne vidi druge alternative kot prav omenjeni povratek.

"Osnovni problem človeštva je en sam: kako najti dovolj dela za vse," je poudaril Mencinger. Ob tem je opozoril, da se je v Sloveniji v zadnjem času ustvarila družba paranoičnosti in aferaštva: "Glede tega ne vidim možnosti ne z leve ne z desne politike za pravi izhod."

Mencinger je v svojem razmišljanju posegel na področje privatizacije. Kot je dejal, je Slovenija privatizacijo "zelo zavozila", čeprav je sprva kazalo, da je z njo naredila manj škode kot druge nekdanje socialistične države: "Težava je v tem, da smo ustvarili lastnike premoženja, nismo pa ustvarili lastnikov družb."

Napačno izvedena privatizacija se je po Mencingerjevih besedah v zadnjih letih izkazala kot ena največjih težav Slovenije, ki pa se kaže popolnoma drugje, in sicer v veliki zadolženosti podjetij, popolni nelikvidnosti in nesposobnosti bank, da kreditirajo izhod iz sedanje situacije.

Rizman eno od resnih težav vidi v tem, da še vedno ni prave razlage za absurdnost globalizacije, ki se je zdela ali se še zdi atraktivna in primerni ekonomski model za milijarde ljudi: "Kapitalizem je danes v takšni krizi, v kakršni je tudi komunizem. Ekonomski in politični liberalizem nimata odgovorov in jih tudi ne moreta ponuditi za 21. stoletje."

Današnji zakoni, norme, regulacija in predvsem veljavna prepričanja se ne morejo več kosati z realnim življenjem, je poudaril Rizman. V zvezi s tem je opozoril na potrebo po novi politiki, ki bo med drugim opredelila in poudarila težo lokalnih interesov in vrednot ter bo nasprotovala plenilskim interesom velikega biznisa.

V uvodni predstavitvi svoje knjige je Rus pojasnil, da bistvena značilnost tretje poti ni izogibanje glavnim tokovom družbenega dogajanja, ampak pozitivna opredelitev za civilno družbo, ki vstopa v vmesni prostor med trgom in državo. Po njegovih besedah tretja pot rešitev ne išče med kapitalizmom in socializmom, ampak v preseganju obeh.

Ob tem pa se, tako Rus, zastavljata dve ključni razvojni vprašanji: ali ima civilna družba dovolj moči za to, da bo lahko vplivala na preobrazbo tako tržne kot državne regulacije, ter ali je mogoče predvideti tudi, kakšen bo v prihodnje njen vpliv na modernizacijo države in tržne ekonomije.