Izšli publikaciji o cenzuri in avtocenzuri ter tokovih slovenske dramatike

Od znamenite Dramatike Franceta Koblarja so minila štiri desetletja in od takrat ni bilo takega celostnega pregleda, kot je delo Tokovi slovenske dramatike Schmidt Snojeve, je podaril direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina na današnji novinarski konferenci. Obsežna knjiga v dveh delih je namenjena širši publiki, saj gre za berljivo celoto, napisano v kultiviranem in živahnem jeziku, ki je razbremenjen znanstvenega aparata in opomb. Avtorica je pri pisanju delno uporabila princip Tarasa Kermavnerja, imenovan micelij. Kot je dejal Svetina, se ta razkriva v povezovanju in opozarjanju na stične točke različnih obdobij in prepoznavi vplivov evropske in svetovne dramatike.

Kot je pojasnila Schmidt Snojeva, je želela, da njen pregled slovenske dramatike ne bi bil podoben Koblarjevemu po natančnosti in Kermavnerjevemu po zahtevnosti. Postavila si je vprašanje, kateri motivi se pojavljajo od začetkov dramatike. Ugotovila je, da je to nacionalna motivika, ki se je včasih tudi ideologizirala. Knjiga v kronološkem loku zajame vse od začetkov z verskimi igrami, preko prve drame v slovenskem jeziku, Škofjeloškega pasijona, prvič uprizorjenega leta 1721, do Niha ura tiha Draga Jančarja iz leta 2007. Knjigo bogati slikovno gradivo, ki ga je izbrala v sodelovanju z umetnostnim zgodovinarjem Milčkom Komeljem.

Prvi del raziskave Denisa Poniža Cenzura in avtocenzura v slovenski dramatiki in gledališču 1945-1990, ki pokriva obdobje do leta 1964, vključuje tudi raziskavo arhivov SDV. Poniž je dejal, da je mu bil onemogočen vpogled v dosje Jožeta Javorška in Daneta Zajca. Poudaril je, da je v Jugoslaviji, kjer cenzura uradno ni obstajala, kot je na primer v Cankarjevem obdobju, pomembno raziskovati tudi avtocenzuro. To pa je težko, saj avtocenzuro z namenom dostopa do javnosti redki ustvarjalci priznajo. Poniž je, kot je dejal, iz zanesljivih virov izvedel, da sta se avtocenzurirala Javoršek in Igor Torkar. Povedal je, da je na vsaki strani arhivskih dokumentov o dramatikih zasledil grožnje, obtožbe in sume. Na koncu je pozval zbrane, naj mu sporočijo morebitne podatke o avtocenzuri slovenskih dramatikov in gledališčnikov.