Mednarodni dan maternega jezika v znamenju rabe tehnologij za širjenje jezikovne raznolikosti

"Jeziki so temeljno orodje informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Te tehnologije pa hkrati predstavljajo novo področje za promocijo jezikovne raznolikosti," je v letošnji poslanici, objavljeni na Unescovi spletni strani, zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova.

Unesco si sicer prizadeva tudi za promocijo večjezičnosti na svetovnem spletu. Nove tehnologije po mnenju Bokove zagotavljajo nove načine za sledenje razvoju ter za učenje jezikov.

Bokova meni, da so lahko informacijske in komunikacijske tehnologije posebej koristne pri promociji maternih jezikov. "Moč napredka moramo izkoristiti, da zaščitimo različne poglede na svet in promoviramo vse vire znanja in načine izražanja. To so niti, ki tkejo preprogo človeštva," je še poudarila.

Kot je za STA povedala predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Dušanka Zabukovec, je tehnologija kljub neštetim koristim, ki jih prinaša, zlasti na področju humanistike pogosto dvorezen meč. Sporazumevanje je po njenih besedah vzporedno z vedno hitrejšim razvojem tehnologije skrčilo svet in olajšalo povezave med narodi in posamezniki. Hitrejše povezave pa hkrati pomenijo, da mora biti jezik tak, da ne zavira, temveč spodbuja hitrost sporazumevanja.

V tem pogledu je nekdanje umetne jezike, kakršen je bil esperanto, počasi in vztrajno začela izrivati angleščina. "Če je torej resnični mednarodni jezik za večino narodov prevod, bo potrebnega veliko truda, da se ta njegova vloga ne bo utopila v neznosni lahkosti sprejemanja angleščine, ki naj bi nadomestila jezike tako zelo raznolikih narodov in narodnosti," meni Zabukovčeva.

Večjezičnost in povezovanje med jeziki, kakršnega spodbuja Evropa s svojo osnovno idejo združevanja in sodelovanja, je po njenem mnenju zato zelo dobrodošla možnost za ohranitev jezikov z majhnim številom govorcev, kot je slovenščina. Zabukovčeva je svoje misli sklenila: "Prevajalci v tem pogledu nismo le prenašalci zgodb iz enega jezika v drugega, temveč z izbiro tujih besedil za prevod v svoj jezik (in obratno) iskalci stikov in povezav, ki lahko zagotovijo, da se bodo jeziki ohranili in razvijali v vsej svoji specifiki in raznolikosti."

V zadnjem desetletju v EU ni bila narejena nobena resna raziskava o tem, kako se v neangleško govorečih državah spreminja razmerje med branjem v maternem jeziku in branjem v angleščini. Eurobarometer je sicer na začetku tisočletja previdno ugotavljal, da v različnih članicah EU od štiri do 30 odstotkov ljudi bere knjige v tujem jeziku, nekaj objav v strokovni publicistiki pa je ob tem jasno nakazalo, da je ta drugi jezik nedvomno angleščina, ki je v nekaterih državah na evropskem severu tako močno prisoten. Tamkajšnji knjižni založniki razumejo knjige v angleščini kot resno konkurenco domači produkciji, je za STA povedal profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti in glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač.

Močan dodaten signal, da se branje v angleščini v Evropi povečuje, smo po Kovačevih besedah dobili, ko so se na nekatere nacionalne lestvice knjižnih uspešnic začele uvrščati knjige v angleščini. Vsi ti procesi so dobili dodaten pospešek s pojavom elektronskih bralnikov, predvsem Amazonovega Kindla, ki praktično kjerkoli v EU omogoča nakup ameriških ali angleških e-knjig dobesedno v minuti, z nekaj kliki na bralni napravi. V tem trenutku nihče, razen uprave Amazona, ne ve, koliko kindlov je v uporabi v EU. Po ocenah v strokovnih krogih gre številka v stotisoče, zelo verjetno preko milijona.

"Reči so šle tako daleč, da sem imel pred kratkim na konferenci v Milanu priložnost poslušati italijanskega založnika, ki je tožil, da e-knjige v angleščini začenjajo pomeniti konkurenco knjižni produkciji v italijanščini, pri čemer je za Italijo doslej veljalo, da tam tradicionalno ni dvojezičnih bralcev, oziroma, da so dvojezični bralci le tržaški Slovenci in pripadniki nemške manjšine v Bolzanu," je povedal Kovač.

In kaj to pomeni za Slovenijo? Po Kovačevih besedah nič novega, saj imamo pri nas dolgo tradicijo večjezikovnega branja, le da smo srbohrvaščino, ki je na začetku prejšnjega stoletja zamenjala nemščino, po letu 1989 zamenjali z angleščino. Kar konec koncev ni slaba izbira, meni Kovač.

Težavi sta po Kovačevem mnenju le dve: pritisk angleščine je izjemno močan, hkrati pa pri nas večina ljudi misli, da pomeni uvajanje e-knjig zgolj tehnološki problem, v resnici pa gre za kompleksen preplet pravnih, tehnoloških, kulturnih in poslovnih vprašanj z dolgoročnimi posledicami. Nenazadnje bi nagel razvoj e-knjige utegnil zrušiti tradicionalne knjigarne in knjižnice, kar bi pomembno omejilo kanale za širjenje knjižnih besedil v slovenščini. Zato je skrajni čas, da o teh rečeh odpremo resno debato, je pozval Kovač.

Publicist in strokovnjak za področja tehnologije, medijev in informacijske družbe Lenart J. Kučić meni, da se je strah pred prevlado angleščine na svetovnem spletu izkazal za neutemeljenega. "Danes vidimo, da velika večina uporabnikov spletnih družabnih omrežij uporablja materni jezik. Globalni mediji, ki objavljajo vsebine v angleškem jeziku, so sicer pridobili veliko novih občinstev, vendar ostajajo prispevki v nacionalnem jeziku glavni vir novic za večino prebivalcev. Prav tako velja svetovni splet za eno najbolj dragocenih orodij, s katerim izseljenci ohranjajo stik z matičnimi domovinami - sorodniki, jezikom in kulturo," je Kučić pojasnil za STA.

Opomnil pa je na druge pomisleke. "Jezikovni puristi, tudi angleški, se bojijo, da na spletu nastaja nekakšen globalen sporazumevalni jezik, sestavljen iz zmesi angleščine in drugih jezikov. Elektronska komunikacija pa zaradi kratkosti, hitrosti in vzdrževanja nenehne zmanjšane pozornosti kvari jezikovne kompetence uporabnikov, ne glede na jezik, ki ga uporabljajo," je opozoril Kučić.

Mednarodni dan materinega jezika obeležujemo že 13 let v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.