Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ŠUMIJO BESEDE DOMAČE - SEDEM ZGODB IZPOD PERESA ROMANA ROZINE

Nastopajoči v Rozinovi zbirki kratkih zgodb se skozi zmedo sporočil, ki jih oblikujejo besede, prebijajo vsak po svoje. Pisatelj v uvodni zgodbi, postavljen v vlogo slavnostnega govornika, se po tem, ko so njegove besede že desetič zavrnjene, v tragičnem zaključku sam sooči z njimi. Tudi postarana pripovedovalka v zadnji zgodbi ugotavlja podobno, da nikogar ne zanima, kar želi povedati, zaradi česar se odloči preseliti v svet tišine oziroma v nemost in gluhost. Sedem zgodb ponuja pisano tržnico besed oz. osnovni gradnik medčloveških odnosov, ki svoje spremljevalce kdaj pustijo na cedilu, spet drugič zapeljejo v tragičen konec, včasih pa se razpletajo v neuresničena pričakovanja ali vedra upanja.

Roman Rozina (1960) se je sprva ukvarjal z novinarstvom, pozneje pa je presedlal na publicistiko. Izdal je več kot 20 monografskih del, letopisov in kronik, ki se vsebinsko nanašajo na Zasavje. Kot zadnje tovrstno delo je leta 2009 izšel vodnik po Zasavju V 3 krasne. Leto prej je izšel njegov literarni prvenec Štiri Sneguljčice in Palček. S kratko zgodbo Zasuj me z besedami je zmagal na natečaju Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo 2009. Lani je poleg Galerije na izviru Sončne ulice objavil še zgodbo Relativnosten triptih z vrtnico.

DEKLE, KI JE DREGNILO V OSJE GNEZDO - ZADNJA KNJIGA IZ LARSSONOVE KRIMINALNO-FIKCIJSKE TRILOGIJE

V tokratnem Larssonovem romanu Lisbeth Salander, sovražnico švedske družbe, obtožijo poskusa umora. Država jo znova označi za neuravnovešeno in zahteva, da jo še enkrat zaprejo v psihiatrično bolnišnico, tokrat za vedno. Junakinja po operaciji strelnih ran obleži v bolnišnici, kjer jo stražijo. Državna varnostnoobveščevalna služba pritiska na tožilstvo z namenom varovanja svojih temnih skrivnosti in korupcije. Pred kruto usodo, ki grozi Salanderjevi, jo lahko reši le raziskovalni novinar Mikael Blomkvist s svojim časopisom Millennium. Oba združita moči v dinamično in nepremagljivo zavezništvo. Trilogija, v kateri sta še roman Dekle z zmajskim tatujem in Dekle, ki se je igralo z ognjem, sodi v vrh sodobne kriminalne fikcije. Roman je prevedla Danni Stražar.

Stieg Larsson (1954-2004) je bil švedski novinar, urednik in pisatelj. Umrl je za posledicami srčne kapi, star 50 let, in to še preden so njegove knjige postale svetovne uspešnice. Znan je bil kot politični aktivist, veliki borec proti rasizmu in desnemu ekstremizmu ter zagovornik znanstvenofantastične literature. V slovenščini je poleg trilogije, ki si jo ljubitelji sedme umetnosti lahko ogledajo tudi na filmskih platnih, preveden še Larssonov roman Moški, ki sovražijo ženske.

ČUDNI ČASI - BASNI, KOT SI JIH JE ZAMISLIL SLAVKO PREGL

Pregl je tokrat nekaj pronicljivega humorja vnesel v najnovejšo zbirko basni Čudni časi. V basnih bralcu postreže s smešnimi basnimi o človeških šibkostih, ki jih predstavi na duhovit, a hkrati tudi poučen način. Basni dopolnjujejo ilustracije izpod čopiča Bojana Jurce.

Slavko Pregl (1945) piše v glavnem prozo za mladino, objavlja pa tudi prozna dela za odrasle, satirične tekste ter poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim je za satiro leta 2003 v Sofiji prejel grand prix aleko. Je tudi dobitnik Levstikove nagrade, večernice in desetnice.

Bojan Jurc (1950) se je kmalu po diplomi zapisal med filmske ustvarjalce in se po študijskem bivanju na Danskem pričel ukvarjati z risanim filmom. Po literarni predlogi Slavka Pregla je konec 70. let pripravil seriji Basni in Zgodbe na dvoru kralja Janeza. Sledila je serija Pregovori in TV film Pastirček. Danes deluje predvsem na področju animiranega filma, z ilustracijami pa pestri reviji Ciciban in Pil.

KAJ TI MAR, KAJ MISLIJO DRUGI - DRUGA KNJIGA DOGODIVŠČIN KONTROVERZNEGA AMERIŠKEGA FIZIKA

Richard Phillips Feynman (1918-1988), kontroverzni ameriški fizik in matematik ter popularizator znanosti, je bil eden najzabavnejših mislecev svoje generacije, ki je znal marsikatero zapleteno znanstveno teorijo predstaviti lahkotno in razumljivo. Leta 1965 je za delo na področju kvantne fizike prejel Nobelovo nagrado, kultna figura znanosti 20. stoletja pa je postal predvsem zaradi svoje osebnosti. Sam ni veliko pisal, slovel pa je po zabavnih anekdotah in pripovedovanju zgodb. Njegov prijatelj Ralph Leighton se je odločil, da bo snemal njegovo pripovedovanje. Sedem let je - praviloma po vajah bobnarskega orkestra - skrbno zapisoval njegove pripovedi in jih nato leta 1985 zbral v knjigi Gotovo se šalite, g. Feynman!. Pričujoča knjiga je njeno nadaljevanje in obenem poslednje Feynmanovo avtobiografsko delo, ki jo štejejo za poljudnejšo, duhovitejšo in bolj smiselno razčlenjeno knjigo. Delo je prevedel Samo Kuščer.