misliV Pragi razstava, posvečena podobi Marije
Praga, 23. februarja - V praškemu muzeju Montanelli, ki se sicer posveča predstavitvam moderne umetnosti, je na ogled razstava z naslovom "Maria Maria 1511/2011", kjer so ob treh instalacijah in video projekcijah v Libanonu rojene ameriške umetnice Terese Diehl predstavljena dela nemškega slikarja in grafika Albrechta Dürerja.
V središču razstave je podoba Marije pred 500 leti in danes. V renesansi je Dürer s svojimi upodobitvami Marije in ženskega telesa povzročil revolucijo v likovni umetnosti in vzpostavil lik, pri katerem je navdih iskalo več generacij umetnikov. Izbor njegovih del, ki je predstavljen v Pragi, ter poleg njih predstavljena sodobna dela tematizirajo vprašanje, ali je Dürerjeva upodobitev ženskega telesa danes še relevantna. Sodobna dela se tem, kot so materinstvo, ženskost in odrešenje dotikajo tudi, ko so osvobojena religioznega konteksta. Razstava potrjuje, da je mogoče tudi Dürerejeva dela gledati ne le kot religiozne prizore, ampak obenem kot brezčasne upodobitve ženske.
Na razstavi so predstavljeni prizori iz Dürerjevega lesoreznega cikla Življenje device iz leta 1511. V njem je upodobil prizore iz Marijinega življenja od njenega rojstva, pa do smrti in vnebovzetja. Ena od tem na razstavi je materinska ljubezen tako v Dürerejevem grafičnem ciklu kot tudi v instalaciji Terese Diehl z naslovom "The Return of Pleasure".
Ob razstavi je Goethejev inštitut v Pragi pripravil spremljevalni program. Obiskovalcem muzeja je na voljo zemljevid, ki jih popelje še do drugih upodobitev Marije, nastalih v obdobju med 1511 in 2011. Sprehod so zasnovali v sodelovanju s praško Nacionalno galerijo in samostanom Strahov.
Razstavo so pripravili v sodelovanju z Muzejem kulturne zgodovine Felix Nussbaum v Osnabrücku, ki je posodil grafike Albrechta Dürerja. Odprta bo do 22. maja. Poleti bo na ogled še v Osnabrücku v Nemčiji, kjer bodo dodana dela izraelske umetnice Sigalit Landau, ki bo letos tudi zastopala Izrael na beneškem bienalu, in ene najvidnejših sodobnih nemških umetnic Ulrike Rosenbach, je mogoče izvedeti na e-artnow.