misliAleš Šteger: Gre za "zlobna in zlonamerna podtikanja in insinuacije"
Ljubljana, 23. februarja - Aleš Šteger je v odgovoru na poziv KUD Police Dubove direktorju Javne agencije za knjigo RS (JAK) Slavku Preglu, naj ga zaradi nepristranskosti, nasprotja interesov in omejevanja konkurence izloči iz komisije za mednarodno sodelovanje JAK, zapisal, da gre za "zlobna in zlonamerna podtikanja in insinuacije".
Ljubljana.
Pesnik in urednik Aleš Šteger.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv:STA
Ta, kot je zapisal, zadevajo enako njegovo osebnost in njegovo avtorsko delo ter niso nič novega, saj je tarča poskusov javnih diskreditacij, omalovaževanja in blatenja že vrsto let, pri čemer gre vedno za isto skupino ljudi.
Insinuacije, ki zadevajo Študentsko založbo, se vrstijo že vrsto let. Gre že za "patološko sovraštvo, s katerim peščica ljudi, med katere sodi tudi v pozivu Preglu podpisana Tatjana Jamnik, želi skonstruirati polje globalne zarote, pri tem pa svoje raznovrstne frustracije zmeraj znova projicirajo na tiste, ki se trudimo delati profesionalno, vsebinsko odprto, predvsem pa nepopustljivo v smislu vsebinskih in izvedbenih standardov," je zapisal Šteger.
Glede njegove funkcije predsednika komisije za mednarodno sodelovanje pri JAK Šteger trdi, da je med tistimi, ki so v zadnjih 15 letih vložili največ truda v to, da "končno zavlada neka čim bolj transparentna, demokratična, obenem pa profesionalna logika pri umeščanju slovenske literature v mednarodni kontekst".
Obtožbo o domnevnem prisvajanju intelektualne lastnine je označil za "čisto mistifikacijo" saj, kot pravi: "Za kakšne vrste intelektualne lastnine oz. poslovnih skrivnosti pri posredovanju slovenske literature na tuje lahko gre?"
Kot je še zapisal, navkljub bistvenemu povišanju sredstev, namenjenih področju mednarodnega sodelovanja v letu 2010, razume dileme in težave številnih producentov na področju mednarodnega sodelovanja ter posledično njihovo nejevoljo. Prvič v zgodovini so bili pozvani, da predložijo dokazila in podatke o celotni finančni konstrukciji upravičenih stroškov projektov, katere so prijavili na JAK.
Ta zahteva, kot pravi, ni bila njegova zamisel. Pojavlja se tudi pri zaključnih poročilih programov, ki so v pristojnosti večine drugih področnih komisij JAK. Strokovna komisija, kateri predseduje, je nenazadnje vsebinsko in ne administrativno telo, poudarja. Dodaja še, da se mu na osebni ravni poraja vprašanje, v čem je težava pri programih, ki so v večjem delu upravičenih stroškov (do 70 odstotkov) financirani z davkoplačevalskim denarjem, predložiti podatke o celotnih uradno prijavljenih upravičenih stroških v finančni konstrukciji. To je nenazadnje povsem samoumevna praksa pri primerljivih evropskih razpisih, je prepričan.