Evripidov Kiklop v Buljanovi režiji in z rockerji Let 3

Evripidov Kiklop temelji na epizodi iz devetega speva Homerjeve Odiseje in ga je danes mogoče brati kot žanr, ki hkrati potencira moralne slabosti posameznika, tako da jih ironizira, odkriva dvoličnost časa, tako da ga revitalizira, ter kritizira družbo s satiro, tako da opravičuje njene slabosti.

Kiklop je na meji med komedijo in tragedijo, toda brez vzvišenih in božanskih bitij, brez razglašanja velikih resnic, ampak poln travestije, parodije in bučnega plesa, so zapisali ustvarjalci.

In zakaj se je Buljan odločil za antični tekst? Zato, ker humanistična kultura iz nas napravi delovna in kreativna bitja, je pojasnil za STA. Antičnega sveta po njegovem mnenju ne moremo tolmačiti z današnje perspektive, pač pa lahko služi, da današnji svet dojamemo v vsej njegovi slojevitosti. Freudu je, denimo, mit o Ojdipu odprl vrata v razumevanje zapletenih psihoseksualnih odnosov, Odisejevo tavanje je metafora naše življenjske poti.

O tem, kakšen je bil njegov režijski pristop, se ni izrekel, dejal je le, da so prek igre "razbijali lastna neznanja o svojem poreklu". Na vajah so brali Homerja, Evripida, Vernanta, Joycea, izmišljali so si lastne zgodbe na podlagi Odiseje, z grških vaz pa so skušali razbrati gibanje in plesne figure.

Kombinirali so klasični hrvaški prevod Kolomana Raca in sodobni srbski prevod Gordana Maričića, sicer pa predstava po njegovih besedah verno sledi Evripidu, ki je v svojo igro uvedel starega satira Silena in njegove sinove. Pri Homerjevem epu je znana pesem, ki jo Polifem, potem ko ga Odisej oslepi, poje svojemu ovnu. Pri Evripidu je ni, toda ustvarjalci so jo vrnili v predstavo; poje jo Zoran Prodanović Prlja iz Let 3.

Reški rockerji so glasbo napisali posebej za predstavo, ki je po režiserjevih trditvah gledališče, koncert, happening in akcija obenem, njen drugi frontman Damir Martinović Mrle je celo konstruiral posebne instrumente. V njej pod vodstvom mladega igralca Marka Cindrića, izkušenega Frana Maškovića ter energičnega Prlje nastopajo mladi igralci in plesalci ter študenti Akademije dramskih umetnosti v Zagrebu.

Predstava je nastala v koprodukciji med ljubljanskim Mini teatrom, gledališča Scena Gorica in zagrebškega Teatra ITD. Za dramaturgijo in priredbo besedila je poskrbel Goran Ferčec, kostume je oblikovala Ana Savić Gecan, sceno Ivan Fijolić.

Po Ljubljani načrtujejo izvedbe na Reki, v Pulju, Splitu in Italiji, režiser pa se nadeja, da jo bodo uprizarjali tudi na festivalih.