Pri Študentski založbi prva literarna obravnava mita o Pohorskem bataljonu

Roberto Bolano je po besedah urednika zbirke Beletrina Mitje Čandra avtor, ki mu želijo na Študentski založbi posvetiti posebno pozornost. Tako so leta 2009 že izdali roman Noč v Čilu, nameravajo pa izdati še tri njegove knjige.

Knjiga Nacistična literatura v Amerikah je na prvi pogled enciklopedija fiktivnih ultradesničarskih pesnikov in romanopiscev iz obdobja med 1894-2021. Z literarnega stališča pa imamo opraviti s humorno in kritično prozno mojstrovino, ki bralca popelje v samo osrčje sodobnih svetov literature, ki jim po avtorjevem mnenju vladajo povprečneži, narcisi, frustriranci in kriminalci, piše na zavihku knjige.

Čilski pisatelj Roberto Bolano (1953-2003) je večino življenja preživel v izgnanstvu in šele po smrti dosegel slavo. V zadnjem desetletju je napisal več knjig, ki danes veljajo za kultne. Pričujoča knjiga je v izvirniku izšla leta 1996. V slovenščino jo je prevedla Irena Levičar.

Oblika raja je peta knjiga Uroša Zupana, ki je izšla v zbirki Beletrina in obenem deveta Zupanova pesniška zbirka. V primerjavi s knjigo poezije Sutre, ki je izšla leta 1991 in ki je po Čandrovih besedah odločilno zarezala v slovenski literarni prostor, je ta drugačna: pesnik se spogleduje s klasično pesniško obliko - sestino in sonetom, njegova govorica je bolj precizna.

Kot je dejal Zupan, so na tehnični ravni pesmi natančne, ni praznih mest. Na sugestivni, tematski ravni pa je to "knjiga o izgubi", o "izgubi mirnosti, sveta, ki se je preselil v književnost". Možno jo je brati kot nostalgijo, lahko pa tudi kot utopičen projekt vračanja časa nazaj v preteklost, je še povedal.

Roman Zdenka Kodriča Opoldne zaplešejo škornji je po Čandrovih besedah prva literarna obravnava mita o Pohorskem bataljonu. Vendar pa ne gre za klasični dokumentarističen način pisanja, ampak se je Kodrič osredotočil na individualne usode ljudi, ki so bili del tega dogajanja.

Kodrič je svoj roman označil kot "knjigo zmote", v kateri vsi protagonisti bolj ali manj živijo v zmoti, tako Nemci, ki lovijo pohorske domoljube, kot glavna junaka, ki se odločita, da bosta mladost preživela na drugem koncu sveta. Spremno besedo je zapisal Matjaž Kmecl.

Pedagoški triptih je, kot je dejal Čander, na nek način najbolj izostrena knjiga Dušana Merca. V njej se ukvarja s sfero, s katero je sicer povezan tudi poklicno, šolo. Lotil se je tako pedagoških delavcev kot tudi otrok in njihovih staršev, dogajanje pa strnil v nekaj dni. Kot posebno kvaliteto knjige je Čander izpostavil avtorjevo izrazito empatijo do otrok.

Merc pa je povedal, da je knjiga pravzaprav dvojček njegovim pedagoškim esejem, ki so izšli pri založbi Didakta. Porodila se je iz potrebe po dezobjektivizaciji, ki je bila zahtevana pri esejih. Knjiga ima tri poglavja: Pedagoški eseji za goveda, Spokorjena pedagogika in Izpovedi pokvarjenega pedagoga. Roman je po njegovih besedah upor zoper totalitarnost vsake vzgoje, čeprav, kot je dejal, drugačne vzgoje sploh ne more biti. Roman je napisal kot "ciničen, sokratski dialog znotraj samega sebe".