misliV galeriji Kresija dela Avgusta Černigoja iz zbirke v Lipici
Ljubljana, 28. februarja - V sklopu predstavitve zgodovinske in kulturne dediščine Kobilarne Lipica v Ljubljani bodo drevi ob 18. uri v galeriji Kresija odprli razstavo del slikarja in grafika Avgusta Černigoja (1898-1985). Pod naslovom Avgust Černigoj, utrinek iz stalne zbirke bo predstavljenih deset Černigojevih del iz 50. in 60. let minulega stoletja.
Razstavljena bodo dela v tehnikah olje na lepenki, olje na platnu, olje na lesonitu in tempera na lepenko. Izbrane umetnine sicer hranijo v depoju galerije Avgusta Černigoja v Lipici in jih bo javnost imela priložnost videti prvič. Po koncu razstave bodo vrnjena v depo, so sporočili iz Kobilarne Lipica.
Avgust Černigoj je utemeljitelj konstruktivizma na Slovenskem in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Za svoje delo je leta 1976 prejel Prešernovo nagrado.
Černigoj se je rodil v Trstu, kjer je obiskoval umetno-obrtno šolo. Po koncu prve svetovne vojne je poučeval risanje v Postojni. Od leta 1922 je študiral na münchenski akademiji Becker-Gundahel. Obiskoval je tudi znamenito šolo Bauhaus v Weimarju, kjer je bil v neposrednem stiku z umetniki, kot so Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Laszlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer. Tu se je seznanil z avantgardističnim gledališčem, ruskimi konstruktivisti in sodobnim oblikovanjem.
Njegov umetniški opus obsega okrog 1400 del, od tega si jih je 400 mogoče ogledati v galeriji v Lipici. Stalna razstava prikazuje prerez Černigojeve umetnosti in predstavlja področja, s katerimi se je ukvarjal v svojem več kot 60 let trajajočem ustvarjalnem obdobju. Pretežen del opusa zajemajo grafike, od lesoreza in linoreza, pa do bakroreza, suhe igle in akvatinte.
Vsebinsko se je Černigoj loteval tako figuralnih motivov in predmetnega sveta kot čiste abstrakcije. Različne elemente in simbole je vrezoval v večinoma majhne formate ter ostajal zvest konstruktivizmu in njegovim načelom, za katere se je odločil po svojem šolanju na Bauhausu.
Umetnik je zadnjih pet let svojega življenja preživel v Lipici, v eni od sob hotela Maestoso. V zahvalo je Černigoj svoja dela zapustil Kobilarni Lipica. Leta 1987, dve leti po njegovi smrti, je skupina umetnikov Novi kolektivizem v Lipici oblikovala stalno razstavo Galerije Avgusta Černigoja in pri tem sledila Černigojevim željam glede izgleda galerije. Postavitev stalne zbirke je kot del kulturnega spomenika državnega pomena od leta 1996 zaščitena tudi kot kulturna dediščina.
Razstava Černigojevih del v Kresiji, ki napoveduje dogodek Lipica v Ljubljani 11. marca v Areni Stožice, bo na ogled do 2. marca.