misliPrenova Mariborske knjižnice preambiciozno zastavljena
Maribor, 6. marca - Stroški projekta nujne prenove Mariborske knjižnice in Rotovškega trga so se od natečajne naloge do investicijskega programa podvojili, zato je zbiranje denarja zanj še težje. Občina vztraja, da tolikšnih stroškov ne bo krila, zato bo treba skrčiti obseg načrtovane prenove. Ne izključujejo niti, da bi prenovili le knjižnico, ne pa tudi okolice.
Investicijski program za omenjeni projekt bi moral mariborski mestni svet obravnavati na seji na začetku tega tedna, a so to točko zaradi podražitve umaknili z dnevnega reda. Medtem ko se je projekt v dokumentu identifikacije investicijskega projekta ocenjeval na 16,7 milijona evrov, se je njegova vrednost v investicijskem programu, pripravljenem za mestne svetnike, povišala na 32,5 milijona evrov.
Kot je pojasnil podžupan Tomaž Kancler, so točko umaknili, ker so projektanti presegli pričakovanja in zaveze, ki jih je mestna občina imela glede tega projekta. Že ta teden so začeli pogovore s projektanti, da bi projekt "vrnili v okvire, ki so bili pričakovani".
Med drugim se je od natečajne naloge, izbrane maja 2008, do gradiva za mestni svet povečala kvadratura z 8600 na 10.000 kvadratnih metrov. Prav tako so v projekt po novem vključili nadomestne prostore za izvajanje dejavnosti knjižnice v času gradnje novih prostorov ter nakup prostorov, ki jih je doslej imelo v najemu lutkovno gledališče.
Župan Franc Kangler ne izključuje možnosti, da se obnovi le osrednja stavba knjižnice, ne pa tudi trg oziroma okoliške stavbe. "V tem danem trenutku je treba dati prednost mestni knjižnici, medtem ko Rotovž lahko počaka," je dejal.
Kancler, po izobrazbi arhitekt, je pojasnil, da jasne ločnice ni mogoče povleči. "Tam je več objektov, ki so bili predmet natečaja in prenove. Govorimo o petih projektih, ki so vključeni v ta enoviti projekt. Mislim, da imamo s tem dovolj rezerve, da zmanjšamo kvadraturo, ne da bi okrnili interese in programe, ki jih knjižnica pričakuje," je poudaril. "Vse vsebine bodo še zmeraj zastopane, bodo pa skrčene v obsegu, ki je bil predmet arhitekturnega natečaja," je dodal.
Po Kanclerjevih besedah je skupno vrednost projekta treba znižati pod 20 milijonov evrov. Vlada je za ta projekt pripravljena prispevati 10 milijonov evrov, ostalo mora zagotoviti občina. Slednja za to nima veliko časa, saj je vlada za svoj prispevek postavila pogoj, da Maribor do konca marca letos zagotovi vso potrebno projektno in gradbeno dokumentacijo.
Po prvih načrtih bi morala Mariborska knjižnica, ki jo dnevno obišče okrog 1200 bralcev, dobiti nove prostore že leta 2012, ko bo Maribor Evropska prestolnica kulture (EPK). Zdaj pa si časovnih rokov ne upa napovedati nihče.