misliV filharmoniji koncert v spomin na Srebotnjaka
Ljubljana, 5. marca - Slovenska filharmonija bo drevi ob 19.30 gostila koncert In memoriam Alojz Srebotnjak. Nastopili bodo pevski zbori s treh slovenskih univerz: APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika, APZ Maribor z zborovodkinjo Zsuzso Budavari-Novak in APZ Univerze na Primorskem, ki ga bo vodil Ambrož Čopi. Vstop bo brezplačen.
APZ Tone Tomšič bo poleg Srebotnjakove Pesmi izvedel še dela tujih skladateljev: Heinricha Schütza, Z. Randalla Stroopa, Edwina Fissingerja, Sven-Davida Sandströma in Alberta Graua. Zapel bo tudi štajersko ljudsko pesem Voznica, ki jo je priredil Srebotnjak ter skladbo Urška in Hauptman Gašper, prav tako v priredbi Srebotnjaka. Program bo zbor sklenil s prvo izvedbo skladbe "Vamos a la playa" v priredbi Nataše Kocjančič.
Na programu APZ Maribor bo Srebotnjakova Kraška jesen, ljudska pesem iz Rezije v priredbi Pavleta Merkuja "Čarni kus I" in prekmurska ljudska, ki jo priredil Tomaž Habe "Če bi jaz bila fčelica". Zbor bo izvedel še dela Giovannija Pierluigi da Palestrine, Damijana Močnika, Josepha Kosme ter Georgea in Ire Gershwin.
Primorski zbor APZ Univerze na Primorskem bo pod vodstvom Čopija in asistentke Andreje Hrvatin izvedel Srebotnjakove Bore, štiri istrske ljudske pesmi: "Istrska reštica" in "Le tre sorele" v priredbi Andreja Makorja, "Ištrijanska štorija" v priredbi Patricka Quaggiata ter "Pesmi od ljubezni in kafeta", ki jo priredil Aldo Kumar. Na sporedu so še skladbe Schütza, Čopa, Antona Brucknerja in Gyorgyja Orbana.
Alojz Srebotnjak (1931-2010) je bil eden osrednjih slovenskih skladateljev. Njegov opus obsega številna dela orkestralne, zborovske, scenske, vokalno instrumentalne in instrumentalne glasbe. Blizu mu je bila tudi slovenska ljudska pesem in nasploh ljudsko izročilo.
Študij kompozicije je končal v razredu Lucijana Marije Škerjanca leta 1958. Izpopolnjeval se je v Rimu, v Parizu, Londonu in v Sieni na sloviti "Accademia Musicale Chigiana". Med letoma 1970 in 2001 je bil redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dodelili so mu naziv zaslužni profesor.
Za svoje delo je leta 1999 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leto pozneje Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev in leta 2005 Župančičevo nagrado. Prejel je tudi številna mednarodna priznanja.