misliV Narodni galeriji razstava o izzvenevanju baroka
Ljubljana, 7. marca - V Narodni galeriji so pripravili razstavo Izzvenevanje nekega obdobja, posvečeno poznobaročnemu slikarstvu na Kranjskem. Postavitev zaobjema 81 slik ter 25 grafik in risb. Razstava zapolnjujejo sivo liso v zgodovini likovne umetnosti v Sloveniji ter zaokroža študije o baročnem slikarstvu. Odprli jo bodo v torek, 8. marca, ob 19. uri.
Razstava in katalog razgrinjata del terenskih raziskav, ki jih v Narodni galeriji že več kot 18 let opravlja Ferdinand Šerbelj. V tem obdobju je večkrat prečesal vso Slovenijo in zamejstvo. Pri razstavi se je omejil na osrednjo Slovenijo oziroma nekdanjo Kranjsko.
Iz obsežne slikarske dediščine druge polovice 18. stoletja, ki je zvečine zelo slabo ohranjena, je izbral tista dela, ki so slogovno ali ikonografsko značilna ter dovolj jasno zarisujejo podobo časa. Šerbelj predstavlja več novih dejstev, pozabljenih slik in slikarjev, številna dela je povezal z imeni avtorjev ali jih na novo umestil v slikarske opuse.
Zadnjo tretjino 18. stoletja, ko se je iztekla življenjska doba osrednjih slikarjev baročnega obdobja na Slovenskem, Franca Jelovška, Valentina Metzingerja, Fortunata Berganta in Antona Cebeja, so zapolnili njihovi učenci in posnemovalci. Oblikovale so se podobarske delavnice, ki so neposredno ali prek prevodne grafike obnavljale povzete slogovne formulacije in kompozicijske sheme, izgubile pa so vitalnost slikarskega jezika. Slikarstvo je izzvenelo v bolj ali manj poljudnem toku z znanimi ikonografskimi obrazci in eklektično povzetimi ter dekorativno preoblikovanimi baročnimi formulacijami.
Vitalnosti podobarskih delavnic ni zmanjšal niti prihod Martina Johanna Schmidta iz Kremsa na začetku 70. let. Njegovo slikarstvo dosega kakovostni vrh druge polovice 18. stoletja na Kranjskem in odmeva v delih mojstrov družine Layer. Leopold Layer je v pol stoletja trajajočem delovanju prvi pri nas z nepregledanim opusom in zadnji med baročnimi ustvarjalci in poustvarjalci, ki mu še gre priznanje kakovostnega slikarja.
Vezni člen med baročnimi mojstri, Layerjevo delavnico in slikarji 19. stoletja pa predstavljata Janez Andrej Herrlein in Janez Potočnik. Herrlein se je s slikanimi portreti in deli za meščanske naročnike najbolj zanesljivo približal slogovnim novitetam, vendar je tudi on ostal v okviru baročne tradicije.
Del gradiva je iz zbirk Narodne galerije in iz drugih muzejskih institucij, največ pa iz cerkvene posesti, saj daleč največji delež v slikarstvu predstavlja cerkveno slikarstvo, so sporočili iz Narodne galerije.