Litera predstavila leposlovje, eseje, kolumne in muzikološko delo

Knjiga Vaserkeber in druge dogodbe novinarja in urednika Petra Kolška prinaša 70 besedil, ki pripadajo žanroma komentarja in kolumne. Dobre kolumne so odvod esejističnega pisanja, je na današnji novinarski konferenci dejala urednica zbirke Petra Vidali, zato je Kolškov izbor ponatisnjen v zbirki s častitljivo esejistično bero. Izbor je razdeljen v tri sklope: splošna kulturno politična stvarnost, kultura v ožjem pomenu in potreti. Kolšek je dejal, da je poplava besedil vedno večja, zato je dobro, če pisci sintetizirajo svoje delo.

Profesor književnosti Georges Hyvernaud (1902-1983) je bil ob nemški okupaciji Francije poslan v eno od ujetniških taborišč. Ob vrnitvi leta 1945 je nosil s seboj beležke, iz katerih je nastala zaokrožena zbirka petih besedil Kost in koža, ki se umeščajo med esej in kratko zgodbo. Novinarka Tanja Lesničar Pučko, ki je zbirko prevedla, je dejala, da je bil Hyvernaud odkrit posthumno, saj je vojno demitiziral in jo opisal kot stanje absurdna. Tega pa v povojni Franciji - podobno kot v Jugoslaviji - niso radi slišali.

V zbirki Piramida, ki jo ureja Robert Titan Felix, je izšel roman s kresnikom nagrajenega Štefana Kardoša. To njegov drugi samostojni roman, ki z raznorodnimi referencami predstavlja njegovo najbolj nasičeno pisanje doslej, so zapisali pri založbi Litera. Osnovna tema romana je, kot je dejal Titan Felix, spodletelost in paranoja. Dodal je, da Kardošev protagonist ne najde svojega mesta v svetu, še posebej pa ne v partnerskih odnosih.

Peter Rezman je predstavil svoj roman Pristanek na kukavičje jajce, umeščen v Šaleško dolino. Leitmotiv je pohlep, roman pa se lahko po Rezmanovih besedah bere tudi aktualno, kot rentgenski pregled mentalnega stanja lokalnega prebivalstva. Socialistični liki so navzven posebneži, v resnici pa določeni s svojim poreklom in precej nemočni pred razvojem dogodkov, ki jih vlečejo vase, ne da bi jih uspeli krojiti, je v spremni besedi zapisal Matej Krajnc.

V romanu Cvetke Bevc Polomljeni vilin zgodbe pripoveduje 12 predmetov: od zvona do kladiva. Pri pisanju jo je med drugim vodilo vživljanje v počutje predmetov, njihova povezava s človekovo usodo, raziskala pa je tudi njihovo zgodovino. Predmeti se lahko preobrazijo iz orodja v orožje, zato je v zgodbah odprla tudi temo nasilja v najširšem pomenu. Avtorica je dejala, da se z naslovnim likom, polomljenim vilinom, zgodbe povezujejo v lahno romaneskno strukturo.

Muzikolog Jernej Weiss je predstavil biografijo in dnevniške zapise o Hansu Gerstnerju (1851-1939) z naslovom Življenje za glasbo. Nemški umetnik je eden najpomembnejših glasbenikov druge polovice 19. in začetka 20. stoletja na Slovenskem. Bil je dolgoletni koncertni mojster in zadnji ravnatelj ljubljanske Filharmonične družbe. Prijateljeval in dopisoval si je z glasbeniki svetovnega formata, med drugim z Johannesom Brahmsom, Gustavom Mahlerjem, Richardom Straussom. Prav tako je bil izjemen glasbeni pedagog.