V Stopinjah LUD Literatura štiri nova prevodna dela

Mihajlo Pantić velja za priljubljenega srbskega pisca srednje generacije, je na predstavitvi knjig dejala prevajalka kratkih zgodb Če je to ljubezen Varja Balžalorsky. Prevod - prevajalkin prvenec iz srbščine - ji ni predstavljal večjih težav, ker Pantić uporablja dovolj preprosto pisavo, ki sloni na živem jeziku oziroma govoru. Avtor v urbanih zgodbah, postavljenih v novi Beograd, podaja individualne izkušnje meščanov ter njihovo resignacijo in melanholijo kot odraz potlačenega družbeno-zgodovinskega dogajanja, je še povedala prevajalka.

Moji črnolasi bratje Ladislava Fuksa so avtorjevo prvo delo, čeprav ga je izdal leta 1964, torej leto po svojem prvencu Gospod Theodor Mundstock (Pan Theodor Mundstock), je povedala prevajalka pričujočega dela Tatjana Jamnik. Dodala je, da so se slovenski bralci s Fuksom seznanili že v romanu Sežigalec trupel, v katerem je avtor spregovoril o preganjanju Judov na Češkem. Tudi v tokratnih zgodbah je osrednja tema obdobje pred holokavstom; bralec se seznani z zgodovinskimi okoliščinami preganjanja Judov v Pragi od vdora Nemcev pa vse do začetka druge svetovne vojne.

Po besedah Dušana Čatra, ki je prevedel Karakaševe zgodbe, naslovljene Kino Lika, je avtor zanimiva oseba, saj se je med drugim preživljal kot ulični igralec, sicer pa je znan tudi kot scenarist in karikaturist. Prevajanje Karakaševih zgodb je Čatru delalo preglavice zaradi dialekta, ki se ga avtor poslužuje. Da bi se čim bolj približal njegovi pisavi, je v slovenskem prevodu uporabil dolenjsko narečje, je poudaril prevajalec. Avtor spremne besede je Robert Perišić, ki je zapisal, da se iz Karakaševega pisanja "lepo vidi, da ni šolsko naučen pisatelj in rutiniran meščan, pač pa samosvoja pojava iz eksperimentalnega življenja, ki se spreminja v nepredvidljivo literaturo".

Stefano Benni sodi med klasike satirične literature v Italiji, je poudaril Janko Petrovec, ki se je prav zato odločil, da prevede nekaj njegovih zgodb in tako Bennijev humor približa tudi slovenskemu bralcu. Knjiga z naslovom Gospod Ničla in druge zgodbe ponuja izbor družbenokritičnih zgodb, v katerih se avtor včasih tudi na fantazijski ravni loti oportunistov, političnih osebnosti pa tudi medijev. Zelo kritičen je denimo do televizije, ki jo vidi kot "mašinerijo, ki poneumlja ljudi", je pojasnil Petrovec.