Kolašin in Lovčen - knjiga o dveh arhitekturah Marka Mušiča

Kot je na današnji predstavitvi dejal predsednik SAZU Jože Trontelj, knjiga združuje tri vrhunce - vrhunsko arhitekturo kot umetnost, bleščeč prikaz te umetnosti skozi oči, estetski čut in znanje Fedje Koširja in vrhunsko oblikovanje Janeza Suhadolca.

Arhitekt Marko Mušič pa je o knjigi dejal, da sta se tako Košir kot Suhadolc v njej zavestno izognila stereotipnemu prikazovanju arhitekture ter z besedo in sijajno oblikovalsko zasnovo ustvarila novo, polnokrvno delo, ki živi samo po sebi.

Košir je povedal, da se mu je knjiga "pisala sama od sebe, nedvomno zaradi enkratnosti snovi". V njej je predstavil dve arhitekturi, ki nista zlahka dostopni, Kolašin leži na nadmorski višini 960 metrov, vrh Lovčena pa je visok 1660 metrov, in ki sta "nastali v svetu, ki ga danes več ni", v 70. letih minulega stoletja.

Obe arhitekturi, ki stojita v Črni gori sta, kot je dejal, mladostni deli, vendar ne zaradi mladosti njunega avtorja, ki je tedaj klub svoji rojstni letnici (1941) dozorel snovalec, ampak zaradi svežine, s katero sta koncipirani in tudi zato, ker jasno nakazujeta, kaj bo sledilo.

Mušičevo ustvarjanje je v kronološkem smislu mogoče razdeliti na šest do sedem etap, ki pa se deloma nekoliko prekrivajo. Formativna faza je minila zelo naglo, prva etapa pa je bila že izrazito profilirana. Arhitekt je namreč postal krmar avtorskih skupin, ki so v 60. letih zmagovale na jugoslovanskih natečajih. V drugi polovici 60. let je začel Mušič nastopati tudi samostojno ter se loteval čedalje pestrejših nalog.

V 70. letih se je posvetil zlasti spominskim domovom, med letoma 1978 in 1998 je svoje delovanje osredotočil predvsem na Ljubljano. V 80. letih se je veliko posvečal sakralni arhitekturi, sredi 90. let pa je sledil preobrat na slovenski arhitekturni sceni, ko se je ta od postmodernizmna obrnila k minimalizmu in ni dovoljevala nikakršnih alternativ. Mušič ni več dobival naročil, kot vrhunec tega obdobja pa je Košir izpostavil sklep vlade, da se zaustavi projekt NUK II. Mušič je, kot je dejal, izhod našel v Bosni in Hercegovini, kjer se mu je prostor dokončno odprl leta 1998.

V knjigo je vključen katalog izbranih Mušičevih del. Izšla je v slovenskem, črnogorskem in angleškem jeziku v zbirki Vodniki k arhitekturi.