misliPogovor o trženju v knjižnem založništvu: So prodajne uspešnice nepredvidljive?
Ljubljana, 9. marca - V Gospodarski zbornici Slovenije so nocoj v organizaciji Društva za marketing Slovenije o trženju v literaturi spregovorili turški pisatelj Serdar Özkan, glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač ter urednik, raziskovalec založništva in izdajatelj brezplačnikov Samo Rugelj. Pogovor se je osredotočil na značilnosti knjižnih uspešnic.
Ljubljana, GZS.
Okrogla miza Trženje v založništvu.
Turški pisatelj Serdar Ozkan.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, GZS.
Okrogla miza Trženje v založništvu.
Turški pisatelj Serdar Ozkan, povezovalka Maja Makovec Brenčič, urednik, raziskovalec založništva in izdajatelj brezplačnikov Bukla in Premiera Samo Rugelj in glavni urednik založbe Mladinska knjiga Miha Kovač.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, GZS.
Okrogla miza Trženje v založništvu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, GZS.
Okrogla miza Trženje v založništvu.
Turški pisatelj Serdar Ozkan, povezovalka Maja Makovec Brenčič, urednik, raziskovalec založništva in izdajatelj brezplačnikov Bukla in Premiera Samo Rugelj in glavni urednik založbe Mladinska knjiga Miha Kovač.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, GZS.
Okrogla miza Trženje v založništvu.
Turški pisatelj Serdar Ozkan, povezovalka Maja Makovec Brenčič, urednik, raziskovalec založništva in izdajatelj brezplačnikov Bukla in Premiera Samo Rugelj in glavni urednik založbe Mladinska knjiga Miha Kovač.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, GZS.
Okrogla miza Trženje v založništvu.
Glavni urednik založbe Mladinska knjiga Miha Kovač.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, GZS.
Okrogla miza Trženje v založništvu.
Turški pisatelj Serdar Ozkan, povezovalka Maja Makovec Brenčič, urednik, raziskovalec založništva in izdajatelj brezplačnikov Bukla in Premiera Samo Rugelj in glavni urednik založbe Mladinska knjiga Miha Kovač.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, GZS.
Okrogla miza Trženje v založništvu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, GZS.
Okrogla miza Trženje v založništvu.
Povezovalka Maja Makovec Brenčič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, GZS.
Okrogla miza Trženje v založništvu.
Turški pisatelj Serdar Ozkan, povezovalka Maja Makovec Brenčič, urednik, raziskovalec založništva in izdajatelj brezplačnikov Bukla in Premiera Samo Rugelj in glavni urednik založbe Mladinska knjiga Miha Kovač.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, GZS.
Okrogla miza Trženje v založništvu.
Urednik, raziskovalec založništva in izdajatelj brezplačnikov Bukla in Premiera Samo Rugelj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Özkan je med drugim razložil svoje razumevanje prodajnega uspeha literature. Avtorji prodajnih uspešnic si po njegovem mnenju zamišljajo ciljno občinstvo in pišejo zgodbe, ki jih bo to občinstvo razumelo - to jih razlikuje od manj uspešnih pisateljev. Izpostavil je še dve podobni knjigi novodobne duhovnosti, poleg njegovih dveh Izgubljena vrtnica in Ko življenje zasije: to sta Alkimist Paula Coelha ter Skrivnost Rhonde Byrne. V njih avtorja pišeta to, kar ljudje želijo brati. Ljudje pa želijo brati o pobegu, a to ne kakršnemkoli, temveč o pobegu v lepšo realnost, je pisatelj oglaševalskemu občinstvu razkril duhovno ozadje svojega pisanja.
Kovač je izpostavil, da se trženje ne bi smelo ravnati po osebnem okusu urednikov in tržnikov. Pri odločitvi za nakup določene knjige se po izsledkih nekaterih raziskav kot pomembni kažejo oblikovanje naslovnice, naslov in ime avtorja: pisateljica in ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič je tako morala postati Lila Prap, da bi prodrla na tuja tržišča. Pomembno je tudi, da je knjiga vidna v knjigarnah. Dejal je še, da štiri leta raziskuje uspešnice na evropskih tržiščih, najpomembnejša ugotovitev pa je, da je uspeh knjižnih naslovov precej nepredvidljiv.
Rugelj je dejal, da se založniki pri oblikovanju svojega programa pogosto odločajo na podlagi preteklih izkušenj o prodaji določenega avtorja in žanra. Pri primerjavi različnih medijev popularne kulture, kot sta glasba in film s knjigo, je treba zaznati, da imata medija CD in DVD standardne dimenzije in precej poenoteno ceno, knjiga pa ne, kar do določene mere vpliva na manjše dobičke knjižnega založništva v primerjavi s filmsko in glasbeno industrijo. Predstavil je svojo tezo, po kateri slovenski kupci redko kupijo knjigo neznanega avtorja. Prav zato so pomembne javne knjižnice, ki skrbijo za socializacijo bralcev in uvajanje avtorjev na tržišče, je poudaril.