Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

INŽENIRJI DUŠE - POGLED NIZOZEMSKEGA POTOPISCA NA RUSKO DRUŽBO

Termin "inženirji duše", ki ga je prvič uporabil Stalin leta 1932, je z leti postal zastrašujoč koncept. Pisatelji naj bi - enako kot pravi inženirji - pripomogli k ustanovitvi komunističnega paradiža in pomagali zgraditi t.i. novega človeka. Književnikom so oblasti naročile, da hvalijo graditelje, s čimer so dela o ogromnih gradbenih projektih prerasla v poseben žanr literarne propagande. Westerman je potovanje po literarni zgodovini združil s svojim potovanjem po Rusiji. Glavni stebri dela so literatura, tehnika in sodobna družba; bere pa se kot kulturna analiza, zgodovinski brevir, literarna študija in portret ruske družbe 20. stoletja.

Nizozemski novinar in pisatelj Frank Westerman (1964) je prve reportaže začel pisati ob študijski raziskavi namakalnih sistemih Indijancev v Andih. Pozneje je več časa prebil na Balkanu. Je avtor številnih literarnih in esejističnih del, ki jih kritika postavlja ob bok velikim potopisnim avtorjem, kot sta Bruce Chatwin in Ryszard Kapuscinski. V zadnji knjigi "Dier, bovendier" govori o usodi lipicancev. Inženirji duše so avtorjevo prvo delo, prevedeno v slovenščino. Prevedla ga je Tanja Mlaker.

EINSTEINOVE SANJE - ROMAN O EINSTEINU IZPOD PERESA AMERIŠKEGA FIZIKA

Od fizikov se ne pričakuje, da pišejo romane, ameriški fizik Alan Lightman pa je zaslovel prav zaradi slednjega. Einsteinove sanje so kmalu po izidu postale svetovna uspešnica, prevedli so ga v 30 jezikov, v ZDA pa je bil dolgo med najbolje prodajanimi romani. Delo je marsikje postalo študijsko gradivo, postavljeno pa je bilo tudi na oder, med drugim leta 2009 v Pekingu. Protagonist romana je Albert Einstein, ki ga je avtor postavil v Bern, v pomlad leta 1905. Takrat je bil zaposlen na patentnem uradu in se ukvarjal z raziskovanjem časa. Kratka poglavja podajajo drobne in do potankosti izdelane podobe sanj, ki jih mladi znanstvenik sanja o času. Roman je v slovenščino prevedla Anuša Trunkelj.

Ameriški znanstvenik in pisatelj Alan Lightman se je rodil leta 1948 v Memphisu. Na Kalifornijskem inštitutu za tehnologijo je doktoriral iz teoretske fizike. Od leta 1989 predava na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu. Za znanstveno delo je prejel več nagrad. Poleg pričujočega romana, ki ga je objavil leta 1993, je med drugim napisal še štiri romane; z "Diagnosis" se je leta 2000 prebil v ožji izbor za ameriško državno nagrado za književnost.

ŠEPET RDEČE ZOFE - LJUBEZENSKA ZGODBA MED JOSIPINO TURNOGRAJSKO IN POLITIKOM TOMANOM

Roman je nastal na osnovi najbogatejše slovenske korespondence 19. stoletja - več kot 1066 ohranjenih pisem - ki jo je Delavčeva uporabila za edinstveno ljubezensko zgodbo med prvo slovensko pesnico, pisateljico in skladateljico Josipino Urbančič Turnograjsko ter Lovrom Tomanom, znanim takratnim politikom. Roman bralcu ponudi vpogled v življenje takratnega nastajajočega slovenskega meščanstva in njegovih najvidnejših predstavnikov, kot so France Prešeren, Julija Primic, Janez Bleiweis, in Matevž Langus. V romanu je, kot je zapisal literarni zgodovinar Igor Grdina, upodobljena ena najlepših ljubezenskih zgodb v slovenski zgodovini. Najznamenitejši umetniško-politični par slovenskega 19. stoletja se najverjetneje edini lahko postavlja ob bok ljubezni Prešerna do Julije.

Miro Delavec (1978), ki od leta 2004 poučuje slovenščino na osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani, že desetletje raziskuje življenje in delo Josipine Urbančič Turnograjske. S Turnograjsko se je prvič spopadla v diplomskem delu, leta 2004 je ob 150-letnici smrti Turnograjske izdala znanstveno monografijo Nedolžnost in sila, leta 2006 prejela Plaketo Josipine Turnograjske za kulturne dosežke v občini Preddvor, leta 2009 pa uspešno zagovarjala še doktorsko disertacijo z naslovom Vloga Josipine Urbančič Turnograjske pri oblikovanju slovenske literature v 19. stoletju. Predlani je izšla še monografija Moč vesti.

JAZ, VOYAGER - ZGODBA O GENERACIJAH 20. STOLETJA

Knjiga ponuja več zgodb, postavljenih v zadnjo četrtino prejšnjega tisočletja. Glavna junakinja Dina je v svojem najustvarjalnejšem obdobju. V divjem potrošniškem kapitalizmu si ustvarja družino, ob čemer se spominja svojega otroštva. Rodila se je v času socializma, drugih vrednot, Jugoslavije. To je bil čas, ko sta na dolgo pot v neskončnost vesolja krenili sondi Voyager. Knjiga je zgodba o otroštvu, odraščanju, hrepenenju in ljubezni. Bralcu pove, da v življenju ni uhojenih poti, da na njih lahko pomagajo starši, ter da ima vsaka generacija svoje priložnosti, ki jih prejšnja ni poznala.

Marijana Ovčariček (1948) se je rodila v Serdici v Prekmurju. Leta 1988 je magistrirala na Tehniški fakulteti v Mariboru. Poleg strokovnih člankov, ki jih je objavljala v različnih revijah, je leta 2005 izdala prvenec Vem, da si nekje zlata ptica, leto pozneje je pri Mariborski literarni družbi izšla knjiga V mesečini pomladne noči, leta 2009 pa pri Celjski Mohorjevi še roman Hodi ob meni.