Glazerjeva nagrada za življenjsko delo Stanetu Jurgcu

Poleg nagrade za življenjsko delo v Mariboru vsako leto podelijo tudi največ tri Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh ali treh letih. Te bodo letos prejeli zgodovinar Darko Friš, violončelist Luka Šulić in fotograf Matjaž Wenzel.

Na razpis za omenjene nagrade, ki so ga objavili oktobra lani, je prispelo 23 predlogov s 17 predlaganimi kandidati, od tega so bili štirje za življenjsko delo. Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad, ki ga vodi Franci Pivec, pa je na seji 31. januarja izbral nagrajence.

Med nagrajenci v 25 letih podeljevanja Glazerjevih nagrad prednjačijo ustvarjalci z literarnega in glasbenega področja, sledijo likovni in gledališki ustvarjalci. Med njimi je bila le četrtina žensk, večina pa jih je kasneje prejela še Prešernovo nagrado ali nagrade strokovnih združenj. "To dokazuje, da so naši kriteriji pravi in da naš glas seže v deveto vas," je na današnji novinarski konferenci poudaril Pivec.

Za Jurgca so se po besedah Pivca odločili zato, ker ima za sabo več kot dve desetletji vodenja mariborske opere, ki je v tem času postala "regijski tempelj za opero", pomembno pa je prispeval tudi k razvoju mariborskega baleta. Hišo je vodil med letoma 1986 do 2007 in bil med drugim pobudnik mednarodnega tekmovanja mladih opernih pevcev Ondina Otta.

Njegovo umetniško pot zaznamuje še 30 let uspešnega delovanja na področju zborovskega petja, vidne uspehe pa je dosegel tudi z vodenjem pihalnega orkestra. Generacije glasbenikov se ga spominjajo kot predavatelja in ravnatelja mariborske Srednje glasbene šole.

Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino ustvarjalnega obdobja preživel v Mariboru, so priznanja mariborske občine za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke v kulturi. Nagrada za življenjsko delo je vredna 15.750 evrov, Glazerjeva listina pa nekaj več kot 5000 evrov.