Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ETIOPIJA - DEŽELA TISOČERIH ČUDEŽEV IZPOD PERESA PROFESORJA IN POTOPISCA FERFILE

Knjiga Etiopija: Dežela tisočerih čudež bralca popelje na pot po Etiopiji, eni največjih in najlepših afriških držav, ki leži na visoki gorski planoti, presekani z veliko afriško razpoko. Država je polna starodavnih cerkva, gradov in spomenikov. Njena državnost, ki sega več kot 2000 let v preteklost, sodi med najstarejše. Je ena od prvih petih držav v svetovni zgodovini, ki so sprejele krščansko vero, in tudi edina afriška država, ki ni bila kolonizirana. Žal pa se uvršča tudi med najrevnejše afriške države. Avtor v monografiji poda vsestranski pogled na deželo, pri čemer se sklicuje tudi na številna referenčna dela. Delo je opremljeno s slikovnim blokom, ki obsega več kot 100 strani.

Bogomil Ferfila (1951) je ekonomist, sociolog in politolog. Od leta 1977 je zaposlen na Fakulteti za družbene vede (FDV), od leta 1997 kot profesor za področje primerjalnih politik. Trenutno deluje na katedri za analizo politik in javno upravo, sodeluje tudi na centru za politološke raziskave. Je avtor več knjig ter številnih publikacij in znanstvenih ter strokovnih člankov. Med drugim velja za dobrega poznavalca razmer v ZDA. V zbirki Svet na dlani je izdal že devet knjig, v katerih predstavlja različne predele sveta.

VEČNI KOLEDAR PAPEŽEV - NABOR VSEH PAPEŽEV V 2000-LETNI ZGODOVINI CERKVE

Večni koledar papežev je neke vrste čitanka iz zgodovine papeštva. Knjiga v obliki koledarja za vsak dan v letu postreže s po eno pripovedjo iz bogate 2000-letne zgodovine papežev in protipapežev, vse od svetega Petra do Benedikta XVI. Delovanje papežev je umeščeno v zgodovinsko logiko sočasnih tokov svetovnega političnega dogajanja. Zgodbe vseh uradnih papežev in protipapežev so predstavljene brez sovražne nastrojenosti. Pripovedi prežema občudovanje papeštva kot vitalne institucije, ki je sicer izgubila svojo moralno nedolžnost, ne pa tudi sposobnosti, da najde izhod iz vsake, še tako nesrečne zagate ter se včasih celo povzpne v položaj priznanega korektiva nečloveških stranpoti človeštva. Knjiga je za slovenske bralce obogatena s številnimi biografskimi in drugimi podatki. Prevedel jo je Aleš Učakar.

Nemški publicist Albert Christian Sellner se je rodil leta 1945 v Litomericah na Češkem. Je tudi založnik in lastnik medijske hiše v Frankfurtu. Večni koledar papežev je izdal leta 1993.
        
LÜČKA SRED JIVE SVETI - DELO, KI DOPOLNJUJE ZEMLJEVID FOLKLORNIH PRIPOVEDI

Pripovedi v knjigi so poimenovane Povedke s širšega Kozjanskega, saj je avtorici Špelo Pepevnik in Karmen Oset
radovednost gnala tudi v kraje zunaj meja pokrajine, v katerih pa se še čuti pridih kozjanskega. V knjigi so ločene pravljice in povedke. Slednje so glede na motive razvrščene v dvanajst razdelkov: bajčne povedke, strašljive povedke, coprniške povedke, vražljive povedke, razlagalne povedke, legendne povedke, zgodovinske povedke, socialne povedke, roparske povedke, etnološke pripovedi, anekdote in šaljive povedke. Folklorne pripovedi so zapisane v narečju in poleg vsebine odkrivajo tudi narečno podobo pokrajine. Delo je 39. knjiga v zbirki Glasovi, ki jo ureja etnologinja in znanstvena svetnica ZRC SAZU Marija Stanonik.

DIVJA LETA IN IZGUBLJENI DNEVNIKI - NOVE PRIGODE MALCE STAREJŠEGA JADRANA KRTA

V knjigi Divja leta je Jadran Krt star 24 let. Končno je dosegel telesno zrelost, v svojem dnevniku pa se še vedno izživlja kot naiven mladostnik. Ko se ga Pandora naposled le uspe otresti, se po tolažbo zateče k Blanki, gradbeni inženirki, ki dela kot natakarica. Razpet med službo pomivalca posode in pisanjem svojega epskega romana upa, da mu ne bo treba več dolgo čakati na slavo in bogastvo.

V Izgubljenih dnevnikih Jadrana Krta 1999-2001 bralec protagonista najde v zgodnjih srednjih letih. Pri 33 letih je Jadran Krt oče dveh sinov. Kot oče samohranilec živi v socialnem stanovanju zloglasne soseske in se ne more odločiti, ali bi ali ne bi imel razmerja s socialno delavko Pamelo Pujs. Pestijo pa ga tudi druge težave: neuničljive naglavne uši, neukrotljivo ljubosumje do polbrata Mojmira, upadanje moralnih vrednot v radijski nanizanki Archerjevi, obupano gojenje čustev do dveh psihiatrov, srednje težka odvisnost od bombonov "Starburst" ter manjši potres v Leicestru.

Sue Townsend se je rodila leta 1946 v Leicestru v Veliki Britaniji. Pri 15 letih je pustila šolo in opravljala različna dela, od delavke v tovarni do trgovske pomočnice, potem pa v 80. letih zaslovela s Skrivnim dnevnikom Jadrana Krta (1982) in njegovim nadaljevanjem Rastoče težave Jadrana Krta (1984). Uspešnica je bil tudi njen roman za odrasle Midve s kraljico (1991). Je avtorica številnih gledaliških, radijskih in televizijskih iger. V seriji dnevnikov Jadrana Krta je doslej izšlo osem naslovov, od tega jih je v slovenščino prevedenih šest. Pričujoči knjigi je prevedla Maja Šturm.