Slovenija 20.3.2011 11:00

Svetovni dan lutk: Še vedno živa marioneta

pripravila Tatjana Zemljič

Ljubljana, 20. marca - V ponedeljek, 21. marca, bodo po vsem svetu obeležili praznik lutk. Slovenski lutkarji ob tej priložnosti vabijo na številne raznolike lutkarske prireditve. Lutkar Silvan Omerzu je za STA povedal, da je kljub številnim novim trendom na Slovenskem klasična marionetna lutka še vedno živa.

Kot je ob tej priložnosti zapisal predsednik UNIMA (International Union of the Marionette) Slovenija Robert Waltl, lutkovno gledališče doživlja svoj ponovni vzlet od sredine 80. let, ko je bila v gledališču ukinjena prevlada drame in so enakopravno mesto z njo ustvarili scenografija, svetloba, glasba, gib in objekti v dinamični interakciji. Po drugi strani pa je moralo tudi tradicionalno lutkarstvo preizprašati svoj izgled, saj je v sodobni umetnosti ostalo izolirano.

Kot umetnost je lutkarstvo po Waltlovem prepričanju čarobno prav v možnostih, da se iz najenostavnejših elementov lahko ustvarijo novi, katerim animator vdahne duha. Svetovni dan lutk nas po njegovih besedah združuje v tem zmagoslavju kreativnosti, nagovarja otroke, velike pa spominja, da v sebi negujejo "animo".

Slovenski lutkovni ustvarjalec Silvan Omerzu je za STA povedal, da se na Slovenskem klasična lutka, glede na to, da imamo aktivne predstave, tako Klemenčičevega Fausta, ki je prva marionetna predstava na Slovenskem, kot Pengovovo Žogico Marogico, poleg tega so obnovili Zvezdico Zaspanko, ohranja. To pomeni, da je naše gledališče sposobno izvesti klasični program, po katerem smo bili najbolj poznani. Vendar pa je bil način tedaj drugačen, delovali so animatorji in igralci, ki so brali tekst, medtem ko so danes igralci obenem animatorji, je dejal.

Animatorji, ki so se že upokojili, se danes vračajo in pomagajo pri teh starejših predstavah. Po Omerzujevem mnenju bi bilo potrebno več truda vložiti v to, da se v tradiciji marionetnih lutk izmojstri tudi mlajšo generacijo. Ta bi nato lahko delala marionetne predstave novejšega tipa. Kar pa se sodobnega lutkarstva tiče, je vrsta avtorjev in skupin, ki se, eni bolj drugi manj uspešno, trudijo v tej smeri, je dejal. Opozoril je še na številne amaterske ali polamaterske skupine, ki veliko nastopajo po vrtcih in pred nižjimi razredi v osnovnih šolah, kasneje pa otroci stik z gledališčem pogosto izgubijo.

Poljski akademik, poznavalec lutkarske umetnosti Henryk Jurkowskia je v letošnji mednarodni poslanici ob svetovnem dnevu lutk zapisal, da je umetnost, tako kot mnogo drugih človeških udejstvovanj, vselej predmet dveh tendenc - poenotenja in raznolikosti. Dandanes lahko v kulturnih dejavnostih zaznavamo sobivanje obeh. Opozoril je na možnosti, ki jih ponujajo sodobna transportna sredstva in medmrežje, kar povečuje število stikov, ki vodijo k večjem poenotenju.

Vendar pa tako stanje stvari ne pomeni, da smo v celoti izgubili občutek za kulturne razlike, pač pa, da bo odslej veliko število gledaliških združb uporabljalo enaka izrazna sredstva. Lutkarske tehnike, kot sta japonski ningyo joruri ali indonezijski wayang, uporabljajo tako v Združenih državah Amerike kot v Evropi. Istočasno pa skupine v Aziji in Afriki uporabljajo evropske lutkarske tehnike.