Nabor dogodkov EPK znan predvidoma junija

"Popolnoma se zavedam, da je javnost nestrpna, da so mediji nestrpni. Žal zaradi tega tudi prihaja do negativnih interpretacij," je v pogovoru za STA povedal vodja enega od štirih programskih sklopov in svetovalec za program EPK Aleš Šteger.

Spomnil je, da je bila večina svetovalcev in strokovnih sodelavcev zavoda Maribor 2012 imenovana pred manj kot tremi meseci. Hkrati želijo, da so pogodbe z ustvarjalci dokončne, preden se jih javno predstavi, da ne bi po nepotrebnem vznemirjali javnosti. "Delajo s polno paro, a se zavedajo občutljivosti dokončnih programov, zato hočejo, da so programi dokončni, ko se bodo predstavili," je pojasnil.

Šteger upa, da se bo takrat spremenilo javno mnenje o EPK. "Upam, da se bo zgodba iz neke izrazito negativistične, avtodestruktivne drže prelevila v to, kar EPK je, namreč velika možnost, ne le za občine in nas ustvarjalce, temveč za vse ljudi na tem območju," je menil.

Sam ocenjuje, da bi jasnejšo sliko o programu lahko dobili konec aprila. Programski direktor EPK Mitja Čander pa je pri napovedih bolj previden. "Računam, da bomo glavnino programa končali do konca junija, v celoti pa ga bomo zaključili do konca septembra," je pojasnil. Z javnimi predstavitvami posameznih projektov, ki so umeščeni v program, pa naj bi začeli že sredi aprila.

"Tu je toliko projektov in toliko neznank, ki jih je treba razreševati, da si nočem obesiti zanke okoli vratu. Prevzeti nase breme in potem, ko se tri leta ni zgodilo veliko, na programskem polju pa sploh ne, narediti vse v nekaj mesecih, bi bilo samomorilsko dejanje," je poudaril.

"Glede na to, da smo v finančno in infrastrukturno zelo oteženih pogojih, menim, da smo zelo uspešni," je ocenil. Zaradi zamujanja z uresničevanjem obljubljenih investicij, na primer mariborskega kulturnega središča Maks, trenutno iščejo nove lokacije. Obenem čakajo na sprejetje letnega načrta dela, ki jim bo omogočil, da začnejo sklepati anekse k pogodbam z že odobrenimi programi in pogodbe z novimi projekti.

Program EPK morajo 27. aprila predstaviti pristojnim na Evropski komisiji. Če bo zagovor uspešen, bo organizatorjem dodeljenih 1,5 milijona evrov nagrade Meline Mercouri, kar je edina neposredna finančna pomoč Evropske unije za program EPK. Ostalo mora zagotoviti država.

Medtem ko se v javnosti omenjajo visoki zneski, se vsi na zavodu pritožujejo, da so finančno podhranjeni in da pripravljajo program bolj ali manj na lastne stroške. "V prvi bruseljski prijavi je bilo predvideno za izvedbo programa 57 milijonov evrov, trenutni finančni načrt pa je okleščen na 41 milijonov evrov. Od tega je za programe v letih 2011 in 2012 predvidenih le 26 milijonov evrov, kar ni veliko," pojasnjuje Čander.

Portugalski Guimaraes, ki bo leta 2012 tudi EPK, bo za programe namenil 25 milijonov evrov. "Tu gre le za eno mesto, mi imamo pa enako vsoto denarja za šest mest. To pomeni, da delamo v finančno precej zaostrenih razmerah in vse fantazme o vrečah denarja so popolnoma neumestne," je zatrdil Čander.

Programsko zasnovo EPK so s prvotnih 16 razbili na štiri programske sklope. Terminal 12 je osredotočen na umetniške presežke, Ključi mesta na oživitev starega mestnega jedra, Urbane brazde na ekologijo in marginalizirane skupine, Življenje na dotik pa na splet.

Nekateri dogodki so sicer že znani. Med drugim za otvoritveno slovesnost, ki bo predvidoma sredi januarja oziroma teden dni po odprtju EPK v Guimaraesu, napovedujejo skupno produkcijo mariborske in ljubljanske opere Črne maske v režiji Tomaža Pandurja.

Tudi kar zadeva nove zgradbe, ki naj bi jih v Slovenijo prinesla EPK, bo uresničeno mnogo manj od obljubljenega. V Mariboru bodo po zadnjih podatkih do konca tega leta uredili nabrežje Drave, sredi leta 2012 naj bi odprli Maks, medtem ko bo nova umetnostna galerija končana najprej ob zaključku EPK.

Na Ptuju naj bi do konca "prestolniškega" leta dokončali prvo fazo obnove dominikanskega samostana, v Murski Soboti so že zgradili večnamensko gledališko dvorano, obnova Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu naj bi bila končana do sredine letošnjega leta. V Slovenj Gradcu so že v veliki meri obnovili mestno jedro, prenovili stavbo Koroške galerije likovnih umetnosti in Koroškega pokrajinskega muzeja, obnova rojstne hiše skladatelja Huga Wolfa, ki jo bodo preuredili v Wolfov muzej, pa še poteka.