Poselitev na območju Kranja že pred skoraj 7000 leti

Leta 1990 so v arheoloških raziskavah ob sanaciji mestnega obzidja na skrajnem koncu Pungarta našli prvih šest črepinj iz mlajše kamene dobe. To je bilo po besedah arheologa Milana Sagadina veliko presenečenje, zato so bili z datiranjem najdb sprva zelo previdni, dokler letnic pred leti niso potrdile tudi najde na bližnji Tavčarjevi ulici.

Med zadnjimi raziskavami na Trubarjevem trgu pa so arheologi odkrili, da je neolitska naselbina "povsem enakovredna do zdaj znani naselbini na Drulovki oziroma je verjetno še večja", je za STA povedal Sagadin. Naselbina na Drulovki je bila namreč odkrita v 50. letih prejšnjega stoletja, zato poleg kolišč na Ljubljanskem barju velja za ključno najdišče, na osnovi katerega so zgodovinarji definirali kulturo mlajše kamene dobe v Sloveniji.

Naselbina na Pungartu naj bi obsegala prostor od konice kranjskega pomola, prek bivalnih stavb in odpadnih jam pod trgom, pa vse do Tavčarjeve ulice. Po do zdaj znanih podatkih gre torej za okrog sto metrov dolgo naselje, katerega širino omejuje širina samega pomola, kar po mnenju Sagadina za mlajšo kameno dobo predstavlja kar veliko naselbino.

Arheologi v zadnjem obdobju sicer odkrivajo vse več naselbin na vzpetinah. Podobne lokacije iz tega obdobja so Bodešče ali mlajše Gradišce nad Pivko pri Naklem, ki je prav tako na skalni čeri nad ravnino. Sem sodijo že omenjena Drulovka, Mali grad in Homec v Kamniku, Onger pri Trzinu ali Šumberk pri Domžalah. Po besedah Sagadina gre očitno za venec tovrstnih naselbin okrog kranjskega polja in kamniško-bistriške ravni.

Najdba v Kranju odpira novo dimenzijo, velik pomen pa ima po mnenju Sagadina tudi za samo mesto, saj ima tamkajšnja poselitev očitno daljšo zgodovino, kot smo prvotno mislili. Na Pungartu so arheologi poleg neolitskih ostankov sicer odkrili še ostanke naselbin iz zgodnje železne dobe, antike in srednjega veka.

Raziskave so zajemale predvsem trg, neraziskana pa ostajajo dvorišča okoliških hiš. Sagadin upa, da bodo slednja tudi ostala neraziskana, saj bodo prihodnji rodovi arheologov tam opravili bolj kvalitetno delo. Odkriti vkopi v podlagi s stojkami v kotih bodo ostali pod površjem, Sagadin pa hkrati predlaga, da bi najbolj atraktivne najdbe z replikami v vitrinah predstavili v lokalih ob najdiščih.

Kranj bi namreč imel po mnenju Sagadina kaj pokazati, zlasti iz obdobja preseljevanja ljudstev, kjer se Kranju ob bok ne more postaviti nobeno drugo slovensko mesto. Arheološke najdbe, ki po dokumentiranju ostanejo pod površjem, lahko ponazorijo s tlakovci nad njimi, vendar naj bi v Kranju za obiskovalce tako nekoč ponazorili predvsem langobardske hiše.

Najdbe s Pungerta bodo javnosti sicer predstavili na muzejskem večeru 24. marca v mestni hiši, pozneje pa naj bi si Kranjčani in obiskovalci številne arheološke najdbe lahko ogledali v okviru kompleksa Khislstein, Škrlovca in Layerjevega vrta. Na ta način bi povezali kulturno preteklost mesta in Kranju dodali novo turistično ponudbo, meni Sagadin.