Kranjski Izbruh naj bi ostal brez prostorov zaradi zakulisnih iger

Društvo je bilo ustanovljeno leta 2001 z namenom obuditve "kulturnega mrtvila v Kranju" in še istega leta so člani zaradi neuspelih dogovorov glede prostorov za prireditve zasedli zapuščeni bazen na Savskem otoku v lasti občine. Objekt je bil v denacionalizacijskem postopku, Izbruhovci pa so ga v naslednjih letih počistili in uredili.

Izbruhov kulturni bazen, v katerega obnovo so alternativci po lastnih besedah vložili za nekaj milijonov takratnih tolarjev, je kmalu postal prizorišče okrog 150 letnih prireditev in prostor za vaje številnih glasbenih in gledaliških skupin. Leta 2004 je mestna občina prvič finančno podprla delovanje bazena, ves ta čas pa je na upravni enoti potekal denacionalizacijski postopek.

Kot je danes pojasnil Šulc, denacionalizaciji niso nasprotovali, vendar pa so prepričani, da bi dediči morali lastnino dobiti povrnjeno v obliki nadomestila, saj "je bil prostor zgrajen v času Tita, s prispevki in za ljudi". Denacionalizacija je bila zaključena leta 2008, istega leta pa je bil podpisan tudi dogovor med kranjsko občino in zastopnikom dedičev.

Po tem dogovoru naj bi mestna občina dedičem "podarila bazen, zemljo in druge parcele", da bi lahko z evropskimi sredstvi zgradila kompleks Khislstein nad domom zastopnika denacionalizacijskih upravičencev, pravi Šulc, ki ob tem trdi, da so se vse "obljube župana Damijana Perneta in Mladih za Kranj izkazale za ukano".

Konec leta 2010 je potekla pogodba z novim lastnikom objekta, ki je za najem letno dobil skoraj 50.000 evrov, iskanje nadomestnih prostorov pa je bilo kljub pomoči občine neuspešno in društvo Izbruh je tako pristalo na cesti. Lastnik je januarja 2011 zaklenil prostore bazena, po besedah Šulca pa je v njih ostal še del opreme, ki so jo izdelali sami.

Predstavniki društva so se danes v Kranju srečali tudi z ministrico za kulturo Majdo Širca, ki se je mudila na obisku na Gorenjskem. Kot je ministrica povedala za STA, so jo Izbruhovci že prejšnji teden seznanili, da so ostali brez prostorov za svoje delovanje. Ob tem je pojasnila, da se država sicer ne more vmešavati v odnose, ki so povsem na lokalni ravni in so vezani na notranjo dinamiko ter interese mestne občine Kranj in samega društva Izbruh.

Kljub temu jih je danes povabila na razgovor, na katerem so ji podrobno predstavili svojo stisko. Pri tem jih je opozorila, da je samo jamranje, da nečesa nimajo, premalo, medtem ko se na številne razpise ministrstva za sofinanciranje programov ne prijavljajo. "Ministrstvo ima številne razpise in še posebej forsiramo urbano kulturo, ki ne more vstopati skozi javne inštitucije. Vendar jim ne financiramo plač ali sten, ampak jim pomagamo preko projektov in programov," je poudarila.

Ob tem je opozorila, da se denar ne more deliti na lepe oči. Zato verjame, da če so Izbruhovci tako prepoznavni in imajo tako močan vpliv v lokalni skupnosti, da se bodo potrudili in ne le javljali na razpise ministrstva temveč tudi z mestno občino Kranj poiskali tiste oblike prostorskih rešitev, ki bodo njim ustrezale, ne da bi se pri tem zanemarjala druga društva.