Pri Mladinski knjigi dela Gal Štromajerjeve, Möderndorferja in Velikonje

V romanu Misli name, ko ti je lepo je Gal Štromajerjeva opisala kratko obdobje po smrti svojega očeta. Knjiga je prežeta z eksistencialnimi vprašanji, sprva skozi optiko ranjenega otroka, kasneje pa skozi zrelo razumevanje ženske. Avtorica je na današnji novinarski konferenci v Trubarjevi hiši literature dejala, da se je ob nekaterih prigodah, opisanih v knjigi, tudi sama zabavala. Ena takih je denimo, ko je sama postala "mala gospodinja" in je ob odsotnosti matere poskrbela za bolnega očeta tako, da mu je skuhala puding in hrenovke.

Urednica zbirke Nela Malečkar je menila, da je Gal Štromajerjeva v tem delu nazorno pokazala, kakšne vloge si ljudje nadenemo v medosebnih odnosih. Knjiga nima prave zgodbe, prav tako ne začetka, ne konca. V ospredje je avtorica postavila svoj intimni odnos z očetom, hkrati pa gre za njeno osebno soočenje z dojemanjem rojstva in smrti.

Nihče več ne piše pisem je Möderndorferjev deveti roman, ki ga sproži za današnji čas nenavaden dogodek - glavni junak v nabiralnik dobi pismo. Avtor se je z Malečkarjevo strinjal, da danes obstaja strah zavezati se s pisano besedo. "Spregovorjeno besedo lahko preinterpretiraš, pisana pa je taka, kot je, bolj razveseli ali bolj boli. Zato so pisma tudi bolj dokončna od pogovorov po telefonu," je menil.

Möderndorfer je sicer dejal, da se njegov najnovejši roman dotakne družbene stvarnosti, kot jo doživlja generacija, rojena v 60. letih, a je bolj v ospredju razkrivanje intimnih zgodb iz preteklosti. "Vsi imamo manjše in večje dinozaverske repe, ki jih vlečemo skozi življenje," je še dejal in dodal, da ga je "sama pripoved pripeljala v narativen in pripovedni ritem, ki diši po kriminalki".

Avtorica treh mladinskih romanov Irena Velikonja je z romanom Naj počiva v miru prebila led na področju leposlovja za odrasle. "V moji knjigi ni izrazito svetlega ali temnega lika. Gre za ljudi z napakami," je dejala avtorica. Malečkarjeva je dodala, da je Velikonja "napravila pravo psihološko študijo odnosov".

Glavna tema njene knjige je pogreb, v ospredju pa je vnukinja, ki ima bolj neposreden in direkten pogled na življenje od svojih 50 in 60-letnih sorodnic. Težava vseh teh žensk, sester, pa je po besedah avtorice v tem, da ima vsaka svoj pogled na resnico, od katerega nikakor ne odstopa. Po vrh vsega pa bi rade za vsako ceno pod preprogo pometle družinske skrivnosti in s tem obvarovale ugled družine, a jim tudi to ne uspeva najbolje.