Ob 140-letnici Tobačne prenovljen Tobačni muzej
Ljubljana, 24. marca - V Kulturnem centru Tobačna 001 bodo ob 19. uri odprli prenovljen Tobačni muzej. Muzej so ob 140-letnici podjetja Tobačna Ljubljana prenovili skupaj z MGML, ki bo odslej tudi njegov upravljalec. S to donacijo po besedah generalne direktorice Tobačne Pie Barborič Jurjaševič podjetje dokazuje svojo desetletja dolgo podporo raznovrstnim projektom.
Tobačni muzej oziroma muzejska zbirka se tako po dvajsetih letih seli v nove prostore Kulturnega centra Tobačna 001 na Tobačni ulici 1, je pojasnila Barborič Jurjaševičeva in poudarila, da je Tobačna Ljubljana poleg Tobačnega muzeja donatorsko podprla tudi celoten galerijski program v letu 2011.
Poleg praznovanja 140-letnice delovanja Tobačne letos obeležujejo tudi 20. obletnico sodelovanja z Mestnim muzejem Ljubljana, ki danes deluje pod okriljem Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML). Pred 20 leti sta namreč Tobačna in Mestni muzej Ljubljana odprla vrata Tobačnemu muzeju v osrednji upravni zgradbi podjetja, je še povedala direktorica Tobačne.
Po besedah direktorja MGML Blaža Peršina odprtje Tobačnega muzeja daje odgovor, kako se lahko kultura in gospodarska dejavnost umeščata v enoten prostor. Muzej bo poleg zbirke na novi lokaciji, ki bo ponujala osvežen pogled v svojo bogato industrijsko dediščino, omogočil tudi stalen galerijski prostor za aktualne projekte in rezidenčni prostor za gostujoče umetnike. Predstavljal bo nekakšen laboratorij za nove pristope k umetniškim praksam, je dejal.
Kustos Mestnega muzeja Ljubljana Blaž Vurnik, ki je bil odgovoren za prenovljeno zbirko Tobačnega muzeja, je povedal, da je bil prostor, v katerem sedaj gostuje Tobačni muzej, sezidan leta 1885. V njem so bile urejene kopalnice za delavce Tobačne.
S postavitvijo sodobnega muzeja so želeli izpostaviti predvsem dva vidika zgodbe Tobačne. Predstaviti so hoteli Tobačno kot podjetje, ki je v 19. stoletju zaposlovalo kar 2500 delavcev, kar je po prepričanju Vurnika danes težko predstavljivo, saj v bližini Ljubljane ni podjetja, ki bi zaposlovalo 25.000 ljudi. Drugi vidik, ki ga želijo ponuditi obiskovalcem, je socialno-kulturni. Prek predmetov kot so cigaretnice, ustniki, pipe, želijo podati intimen vpogled v življenje ljudi, ki so te predmete v svojih žepih takrat nosili, je dodal Vurnik.
Pri oblikovanju podobe Tobačnega muzeja in Kulturnega centra Tobačna 001 je oblikovalec Boris Balant izhajal iz industrijske dediščine Tobačne Ljubljana in specifike prostora in materialov, ki, kot je dejal, na poseben način prežemajo prostore muzeja.