Slovenija 27.3.2011 10:00

Zaključena prva gradbena faza KSEVT, napoved sodelovanja s Slovensko matico

piše Urban Tarman

Vojnik/Ljubljana, 27. marca - V Vitanju je v začetku marca vitanjski župan Slavko Vetrih s predstavnikoma Slovenske matice podpisal namero o vsebinskem sodelovanju pri Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju (KSEVT). Trenutno je objekt v Vitanju v drugi gradbeni fazi in bo dokončan predvidoma do oktobra, je za STA povedal Dragan Živadinov.

Vitanje, 3. marec 2011, gradbišče objekta KSEVT. Dragan Živadinov je s Milčkom Komeljem in Tadejem Bajdom iz Slovenske matice podpisal namero o sodelovanju pri KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij) v Vitanju. Umetnostni zgodovinar in predsednik Slovenske matice Milček Komelj, direktor občinske uprave Srečko Fijavž, profesor robotike in član upravnega odbora Slovenske matice Tadej Bajd, župan občine Vitanje Slavko Vetrih, industrijski oblikovalec in direktor Inštituta KSEVT Miha Turšič ter pobudnik KSEVT, gledališki režiser, postgravitacijski umetnik in kandidat kozmonavt Dragan Živadinov. Foto: Nada Mihajlović/STA

Vitanje, 3. marec 2011, gradbišče objekta KSEVT.
Dragan Živadinov je s Milčkom Komeljem in Tadejem Bajdom iz Slovenske matice podpisal namero o sodelovanju pri KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij) v Vitanju.
Umetnostni zgodovinar in predsednik Slovenske matice Milček Komelj, direktor občinske uprave Srečko Fijavž, profesor robotike in član upravnega odbora Slovenske matice Tadej Bajd, župan občine Vitanje Slavko Vetrih, industrijski oblikovalec in direktor Inštituta KSEVT Miha Turšič ter pobudnik KSEVT, gledališki režiser, postgravitacijski umetnik in kandidat kozmonavt Dragan Živadinov.
Foto: Nada Mihajlović/STA

Vitanje, 3. marec 2011, gradbišče objekta KSEVT. Dragan Živadinov je s Milčkom Komeljem in Tadejem Bajdom iz Slovenske matice podpisal namero o sodelovanju pri KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij) v Vitanju. Pobudnik projekta KSEVT, gledališki režiser, postgravitacijski umetnik in kandidat kozmonavt Dragan Živadinov na gradbišču KSEVT. Foto: Nada Mihajlović/STA

Vitanje, 3. marec 2011, gradbišče objekta KSEVT.
Dragan Živadinov je s Milčkom Komeljem in Tadejem Bajdom iz Slovenske matice podpisal namero o sodelovanju pri KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij) v Vitanju.

Pobudnik projekta KSEVT, gledališki režiser, postgravitacijski umetnik in kandidat kozmonavt Dragan Živadinov na gradbišču KSEVT.

Foto: Nada Mihajlović/STA

Vitanje, 3. marec 2011, gradbišče objekta KSEVT. Dragan Živadinov je s Milčkom Komeljem in Tadejem Bajdom iz Slovenske matice podpisal namero o sodelovanju pri KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij) v Vitanju. Umetnostni zgodovinar in predsednik Slovenske matice Milček Komelj, direktor občinske uprave Srečko Fijavž, profesor robotike in član upravnega odbora Slovenske matice Tadej Bajd, župan občine Vitanje Slavko Vetrih, industrijski oblikovalec in direktor Inštituta KSEVT Miha Turšič ter pobudnik KSEVT, gledališki režiser, postgravitacijski umetnik in kandidat kozmonavt Dragan Živadinov. Foto: Nada Mihajlović/STA

Vitanje, 3. marec 2011, gradbišče objekta KSEVT.
Dragan Živadinov je s Milčkom Komeljem in Tadejem Bajdom iz Slovenske matice podpisal namero o sodelovanju pri KSEVT (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij) v Vitanju.
Umetnostni zgodovinar in predsednik Slovenske matice Milček Komelj, direktor občinske uprave Srečko Fijavž, profesor robotike in član upravnega odbora Slovenske matice Tadej Bajd, župan občine Vitanje Slavko Vetrih, industrijski oblikovalec in direktor Inštituta KSEVT Miha Turšič ter pobudnik KSEVT, gledališki režiser, postgravitacijski umetnik in kandidat kozmonavt Dragan Živadinov.

Foto: Nada Mihajlović/STA

Podpis namere o sodelovanju sta 3. marca v vitanjski spominski sobi Hermana Potočnika organizirala gledališki režiser in kandidat kozmonavt Dragan Živadinov ter oblikovalec breztežnostnih okolij in direktor zavoda KSEVT Miha Turšič. Namero so podpisali vitanjski župan, predsednik Slovenske matice Milček Komelj, direktor občinske uprave Srečko Fijavž ter profesor robotike in član upravnega odbora Slovenske matice Tadej Bajd.

Slovenska matica bo usmerjala in nadzorovala vsebinski razvoj KSEVT skupaj z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), sta za STA pojasnila Živadinov in Turšič. Slovenska matica je bila povabljena k sodelovanju in nekakšnemu pokroviteljstvu, ker je najstarejša laična znanstvenokulturna založba na Slovenskem, dodaja Komelj. Zanjo je že od začetkov leta 1864 značilno združevanje umetnosti, znanosti in humanistike, leta 1986 pa je izdala tudi knjigo Hermana Potočnika Problem vožnje po vesolju (1929).

Še dve nameri o sodelovanju sta Vetrih in Fijavž podpisala junija 2010 v Moderni galeriji z direktorjem ZRC SAZU Otom Lutharjem in z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije (SZF) Edvardom Kobalom.

Slednja se bo med drugim osredotočala na štipendiranje, je pojasnil Živadinov in dodal, da SZF redno organizira posvete o Potočniku. V Vitanje bodo na rezidenčno bivanje prihajali mladi doktorandi s področja humanistike in naravoslovnih znanosti ter raziskovali svojo izbrano temo v sodelovanju z znanstveniki in umetniki. "Na začetku bodo zaposleni trije doktorji, ki bodo potem v projekte vključevali še druge raziskovalce," napoveduje Živadinov.

Objekt KSEVT z notranjo bruto kvadraturo 2500 kvadratnih metrov so zasnovali biroji Bevk Perovič arhitekti, Dekleva Gregorčič arhitekti, Ofis arhitekti in biro Sadar+Vuga, ki so se za projekt KSEVT povezali v Arhitekturno združenje za Vitanje. Arhitekturna zasnova objekta je utemeljena na "supramodernistični poziciji", kot pravi Živadinov, in na načrtu Hermana Potočnika za geostacionarno vesoljsko postajo, "arhitekti pa so obliki dodali še dinamiko njenega vrtenja".

Trenutno je zaključena prva gradbena faza objekta, ki bo nadomestil porušeni vitanjski kulturni dom. Vrednost naložbe je bila ob začetku gradnje ocenjena na 1,8 milijona evrov. Od tega so 85 odstotkov sredstev pridobili iz evropskih skladov, ostalo je zagotovilo ministrstvo za kulturo.

Na vprašanje, zakaj je bilo izbrano Vitanje za gradnjo objekta KSEVT, Živadinov odgovarja, da so kraj pred petimi leti izbrali za postavitev spominske sobe Hermanu Potočniku, kar je predstavljalo temelj za razširitev v KSEVT. Objekt bi lahko bil zgrajen tudi v Pulju, kjer se je Potočnik leta 1892 rodil, prav tako pa tudi v Mariboru, kjer je obiskoval šolo, v Slovenj Gradcu, od koder je bil njegov oče, ali na Dunaju, kjer je postal inženir, zasnoval svoje temeljne skice in kjer je tudi pokopan. "Herman Potočnik Noordung je bil prava srednjeevropska zgodba in razseljena osebnost," pravi Živadinov. Potočnikova mati Minka Kokošinek in njegov ded sta bila iz Vitanja in ker mu je oče umrl, ko je bil star leto in pol, in je zanj skrbela mati, so se odločili za Vitanje.

Vitanjski župan Slavko Vetrih je STA dejal, da projekt KSEVT predstavlja veliko specifiko za lokalni, slovenski in nenazadnje za evropski prostor, saj posveča pozornost Potočniku, ki "pomeni več, kot si mogoče v tem trenutku predstavljamo". Zaenkrat vsa prizadevanja tečejo v pravi smeri, kar prepoznava tudi lokalno prebivalstvo, zavedajoč se, da je to ena redkih priložnosti, ki lahko prinese povečano zanimanje za Vitanje, razvoj turizma, in povsem drugačen utrip življenja v kraju, je poudaril.

Delovanje kulturnega središča KSEVT po besedah Živadinova lahko razumemo na več ravneh. Prva predstavlja kulturno funkcijo v navezavi na kraj sam, kar med drugim pomeni sodelovanje z Osnovno šolo Vitanje, knjižnico in lokalnimi društvi. Druga raven predstavlja galerijsko-muzejska dejavnost na 1000 kvadratnih metrih. Kot je na prvi konferenci o projektu KSEVT, ki je bila oktobra 2010, povedal Turšič, je za naslednjih šest let predvidenih 12 tematskih in potujočih razstav in tri stalne razstave, med njimi razstava Sto monumentalnih vplivov Hermana Potočnika, ki bo zasnovana bo po 100 skicah iz Potočnikove knjige.

"S pomočjo teh 100 ikoničnih skic bo razviden razvoj od pionirskega dela astronavtike preko druge druge in tretje generacije astronavtike vse do danes," je pojasnil Živadinov.

Tretja raven se, kot pravita Živadinov in Turšič, navezuje na "kulturalizacijo vesolja", kar pomeni, da bo združevala znanost in umetnost in se bo manifestirala kot popolnoma samostojna enota v simpozijskem delu objekta. Na tej ravni bodo delovali gostujoči doktorji, specialisti in umetniki.

Konec maja oziroma v začetku junija se obeta druga pripravljalna in vsebinska konferenca o KSEVT, je še napovedal Živadinov.