Pri Študentski založbi sedem del slovenskih avtorjev

Zbirko kratkih zgodb Temna snov po besedah urednika Beletrine Mitje Čandra odlikuje izbrušena pisava, kar meni tudi avtorica spremne besede Amalija Maček. Po njenih besedah se Kumerdejeva podaja v temo na vseh ravneh: v duhovno, telesno in jezikovno, s čemer veliko tvega. Avtorica je dejala, da je zbirka nastajala dolgo, ker se ni želela ponavljati. Poudarila je, da je za preskok potreben čas za procesiranje novih izkušenj. Zbirko sestavlja 11 zgodb.

Pesniški prvenec Peratove Najboljši so padli prinaša samosvojo poezijo, je dejala avtorica spremne besede Mojca Pišek. Pesnica namreč po njenem mnenju prek pesmi smeši literarni sistem ter kulturni esteblišment, kar bralec prepozna v besednih zvezah, kot so intelektualci na robu živčnega zloma, lepo oblečeni svobodnjaki, zanič pesniki, mladi ameriški nihilisti in pesniki, ki prirejajo pesniške večere, na katere nihče ne pride. Peratova je dejala, da njen cilj ni bil ustvariti popolno distanco do sistema. Kot je pojasnila, išče način, kako hkrati biti del sistema in obenem zavzeti distanco.

Hudolinov roman Vrvohodec je po besedah avtorja spremne besede Draga Bajta zadnji del trilogije. V prvem romanu Objestnost je bil protagonist postavljen v svet, kateremu nasprotuje, v drugem se glavni junak znajde v družini, v pričujočem romanu pa je ujetnik družbe in zaposlen v kazensko-poboljševalnem domu popoldneve preživlja v bifejih. Avtor opisuje t.i. "bifeproletaiat" na koncu 70. let in stanje metaforično primerja z družbenimi razmerami v Sloveniji oziroma takratni Jugoslaviji. Avtor je dejal, da je zgodba zelo aktualna ter da kaže na to, da se zgodovina ponavlja.

Zbirka Prebujanja prinaša intimne zgodbe dveh glavnih junakov, moškega in ženske, v katerih je Pregelj, kot je poudaril, povedal, česar v romanih ni mogel. Ključen moment je informacija o neozdravljivi bolezni, ki povzroči, da junaka začneta pojem življenja ponovno sestavljati, je pojasnil avtor. Spremno besedo k delu je napisala Tina Košir.

Balkanska brv ponuja bralcu Debeljakov esejistično-osebni pogled na "jugoslovansko Atlantido". Avtor v delu prepleta spomine in osebna doživetja z diskurzom o literaturi, s čemer oblikuje zanj značilen kolaž, je dejal Čander. S predstavitvijo pisateljev po lastni izbiri in svojim posebnim pričevanjem o Balkanu je knjiga vsekakor unikatna, je prepričan Čander.

V Beletrini je v žepni izdaji izšla tudi skrivnostna zgodba o številki sedem skrivnostnega avtorja, ki se podpisuje s psevdonimom David Benjamin, je dejal Čander. Avtor je po njegovem prepričanju "nekdo vešč literature, ki pa je na postmodernistični način želel spodnesti celo svoje ime".

Izdali so še ponatis Kovačičevih Zgodb iz mesta Rač-Rač. Milena Mileva Blažić je pojasnila, da je to že peta izdaja zgodb za otroke. Prve pripovedi so izšle že leta 1962. Po njenih besedah je Kovačič spregledan kot avtor mladinske literature, saj sta kar dve tretjini njegovega mladinskega opusa povsem neznani.