Zavod Aksioma s projektnim in galerijskim prostorom za sodobno intermedijsko umetnost

Slovenski umetnik Janez Janša, nekdaj znan kot Davide Grassi, je na današnji novinarski konferenci spregovoril o letošnjim projektih zavoda Aksioma v lastnem galerijskem in projektnem prostoru. Doslej je zavod deloval predvsem kot producent dogodkov v različnih razstavnih in uprizoritvenih prostorih, odslej pa ima s pomočjo ljubljanske občine za štiri leta v brezplačno uporabo dodeljene prostore. Kot je pojasnila izvršna producentka Marcela Okretič, zavod z novimi prostor meri na približanje sodobne intermedijske umetnosti vsakdanjim potem ljudi v mestnem središču in na povečanje javne prepoznavnosti zavoda.

Program dela za leto 2011 se osredotoča na družbene in politične vidike pojma "tehnološko nezavedno". Kot so zapisali pri zavodu, je projektom skupen namen razkrivati fiziološke, zaznavne ali vedenjske avtomatizme. Te skoraj vedno prikriva "normalno" delovanje komunikacijskih orodij, s katerimi navidez neposredno upravljajo uporabniki, ali domneva "objektivnosti", na katero se sklicujejo bolj tradicionalni množični mediji, kot je televizija.

Letošnji projekti - ki bodo razstavljeni oziroma uprizarjani v novih ljubljanskih prostorih, nekateri pa v Stari mestni elektrarni, galerijah Vžigalica in Equrna, ter na gostovanjih med drugim v Kopru, Mariboru, Novem mestu, Rimu, Barceloni, Istanbulu in danskem Arhusu - izkoriščajo temeljne značilnosti digitalnih tehnologij. Te so zmožne nenehno redefinirati in reorganizirati stare in nove medije, s tem pa razkrivajo zapletene odnose, krize in zmožnosti družbenih odnosov, posredovanih in oblikovanih z mediji.

Trevor Paglen bo na otvoritveni razstavi z naslovom Skrita pokrajina osvetlil temo nevidnosti, pri čemer se bo naslonil na tehnike telefotografije in astrofotografije. Paglen je fotografiral številne tajne vojaške baze in postojanke ameriške vojske, ki se nahajajo v nekaterih najbolj odročnih krajih ZDA. Na ogled pa bodo tudi našitki ameriških vojakov, ki se lahko razumejo kot totemski vizualni jezik vojske, ter podpise "neobstoječih ljudi", zbranih na podlagi poslovnih dokumentov, registracij letal in drugih uradnih dokumentov podjetij, s katerimi od sredine 90. let prejšnjega stoletja posluje Cia.

Letos bo v novih prostorih med drugim razstavljal vizualni umetnik Sašo Sedlaček z video instalacijo Veliki izklop. Instalacija, ki bo na ogled oktobra, ponuja razmislek o procesu, skozi katerega se za industrijski svet zastarele stvari spreminjajo v smeti, namenjene tretjemu svetu. Sedlaček je za primer uporabil stare, analogne televizorje.

Drugi projekti so med drugim usmerjeni k svetu medijev, kot na primer Časovni zdrs Antoina Schmitta, ki bo prikazal preprost, a učinkovit postopek, kot je premik glagolskega časa iz sedanjika ali preteklika v prihodnjik pri agencijskih novicah. Razstava bo na ogled oktobra v projektnih prostorih.