misliV kinoteki retrospektiva pionirja filmske burleske Charlieja Chaplina
Ljubljana, 29. marca - V Slovenski kinoteki se bo drevi ob 21. uri s projekcijo celovečerca Gospod Verdoux iz leta 1947 začela obsežna retrospektiva filmov scenarista, igralca, koreografa, producenta, skladatelja in režiserja Charlieja Chaplina. V marcu in aprilu bo na sporedu kinoteke okoli 50 Chaplinovih mojstrovin, večinoma v restavriranih filmskih kopijah.
Otvoritveni film Gospod Verdoux je ob nastanku veljal za šokantno tragikomedijo, ki ostaja aktualna še danes. Chaplin je celovečerec opisal kot najbolj inteligenten in najbolj dovršen film svoje kariere, so sporočili iz Slovenske kinoteke.
V sklopu retrospektive bodo na ogled Chaplinovi pomembnejši filmi, kot so Deček (1921), Zlata mrzlica (1925), Luči velemesta (1931), Moderni časi (1936) in Veliki diktator (1940) ter več sklopov kratkih filmov. Dragocen vpogled v Chaplinovo življenje in delo bo podal dokumentarec Neznani Chaplin v režiji Kevina Brownlowa. Film je preplet filmskih odlomkov ter redkih, nikoli poprej videnih neuporabljenih prizorov iz Chaplinovih filmov in intervjujev s številnimi sodelavci velikega avtorja.
Ob retrospektivi je izšel tudi kinotečni katalog, posvečen Chaplinovemu delu. Med avtorji besedil so Alenka Zupančič, Marcel Stefančič jr., Michel Chion, Serge Daney, Walter Benjamin, Theodore W. Adorno, Sergej M. Eisenstein in Roland Barthes.
Sir Charles Spencer Charlie Chaplin (1889-1977) velja za Mozarta sedme umetnosti, botra, genija in pionirja filmske burleske, komedije, tragikomedije in političnega angažmaja. Prvič je na oder stopil že kot otrok. V umetnikovi biografiji piše, da je po očetovi smrti za posledicami alkoholizma in ob materinih depresijah Chaplin preživljal neurejeno mladost med šolo, ulico in občasnimi nastopi v gledališčih.
Filmu se je posvetil leta 1913. Zaslovel je z vlogo zvitega potepuha v mahedravih hlačah, potlačenim klobukom, prevelikimi čevlji in sprehajalno palico v filmu Potepuh iz leta 1915. Chaplin je burkasto filmsko komedijo z otožnim sarkazmom in natančno pantomimo povzdignil na raven poglobljene filmske interpretacije človekove odtujenosti v industrijski družbi, sredi političnih dogodkov, še piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu. Leta 1971 je Chaplin prejel oskarja za življenjsko delo.