Slovenija 29.3.2011 17:47

Nacionalni svet za kulturo: Umetnost je potrebno izenačiti z znanostjo

Ljubljana, 29. marca - Člani Nacionalnega sveta za kulturo so na današnji seji obravnavali predlog zakona o opravljanju dejavnosti splošnega pomena na področju negospodarskega sektorja. Po besedah predsednika sveta Mirana Zupaniča gre za temeljni zakon, ki bo prinesel preobrazbo javnih zavodov in izvajanja javne službe na področju kulture.

Ljubljana, ministrstvo za kulturo.
Seja Nacionalnega sveta za kulturo, na kateri so med drugim obravnavali uveljavljanje avtorskih pravic ustvarjalcev v kulturi nasploh in s posebnim poudarkom na glasbenem področju ter predlog resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020.
Direktorica direktorata za kulturni razvoj in mednarodne zadeve na ministrstvu za kulturo Sonja Kralj Bervar.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, ministrstvo za kulturo.
Seja Nacionalnega sveta za kulturo, na kateri so med drugim obravnavali uveljavljanje avtorskih pravic ustvarjalcev v kulturi nasploh in s posebnim poudarkom na glasbenem področju ter predlog resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020.
Predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič, člani sveta Miran Mohar (peti z desne), Jože Vogrinc, Barbara Jaki, Meta Hočevar in Matjaž Zupančič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, ministrstvo za kulturo.
Seja Nacionalnega sveta za kulturo, na kateri so med drugim obravnavali uveljavljanje avtorskih pravic ustvarjalcev v kulturi nasploh in s posebnim poudarkom na glasbenem področju ter predlog resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020.
Predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič in direktorica direktorata za kulturni razvoj in mednarodne zadeve na ministrstvu za kulturo Sonja Kralj Bervar.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Kot je povedala direktorica direktorata za kulturni razvoj in evropske zadeve na ministrstvu za kulturo Sonja Kralj Bervar, so bili, ko so z ministrstva za javno upravo dobili na mizo prvo verzijo omenjenega zakona, zaskrbljeni, saj so se njihova razmišljanja precej razlikovala. Po prvi verziji zakonskega predloga bi namreč precej javnih zavodov izgubilo svojo avtonomijo, medtem ko so na ministrstvu za kulturo krenili predvsem v smer večje avtonomije javnih zavodov na področju kulture. Vendar pa so bili v nadaljevanju njihovi predlogi obravnavani in njihove pripombe upoštevane. Pred njimi je sicer še veliko usklajevanja, a so na dobri poti, je dejala.

Člani sveta so se strinjali, da je sedanja verzija boljša od prve, je pa Jože Vogrinc opozoril, da je na Slovenskem problematično samo razumevanje pojma javnega. Kot je dejal, obstaja tendenca po poenostavljanju, pri katerem je na eni strani trg in na drugi država, kar pa je za kulturo pogubno. Opozoril je še, da se podpora kulturi na trgu razume kot nelojalna konkurenca. Takšno logiko bo po njegovih besedah potrebno obrniti in podporo kulturi razumeti kot ustvarjanje pogojev za nastanek trga na tem področju.

Člani sveta so obravnavali tudi predlog resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva (NPVŠ) 2011-2020, pri čemer so se osredotočili na položaj umetnosti v njem, ki bi jo bilo po prepričanju članov potrebno izenačiti z znanostjo.

Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Joszef Györkös, resolucija o NPVŠ ne dela razlike med posameznimi vejami znanosti in umetnosti in enakovredno obravnava vse stroke in smeri. Poudaril je, da gre za strateški dokument in ne za implementacijski akt. Vlada ga je že sprejela in ga poslala v parlamentarno proceduro.

Zupanič je menil, da se prav tu začne nesporazum, saj umetnost ni eno od področij, ampak je ob znanstveno-raziskovalni in izobraževalni ena od dejavnosti. Kot je dejal, pripravljavci predloga resolucije o NPVŠ 2011-2020 umetnost vidijo v znanstveno-raziskovalni dejavnosti, medtem ko se sami v tem dokumentu ne prepoznajo. Predlog resolucije po njegovih besedah visokemu šolstvu za umetniške poklice zapira razvojno perspektivo do leta 2020.

Ker so se člani sveta strinjali, da je problematika NPVŠ 2011-2020 izjemno pomembna tudi v luči priprave zakonodaje na tem področju, jo bodo ponovno obravnavali na seji prihodnji teden.

So se pa na današnji seji posvetili še uveljavljanju avtorskih pravic ustvarjalcev v kulturi nasploh s posebnim poudarkom na glasbenem področju. Kot je uvodoma opozoril Matjaž Zupančič, so na Slovenskem avtorski honorarji zelo nizki, delo po avtorski pogodbi pa je med najbolj obdavčenimi. Med težavami na tem področju je med drugim izpostavil še pomanjkanje informacij o avtorskih pravicah in njihovem uveljavljanju ter nujnost delovanja avtorske agencije, ki bi se ukvarjala s prisotnostjo slovenskih avtorskih del na tujih trgih.

Pravnica Urša Chitrakar, ki se ukvarja z avtorskim pravom, meni, da je sedaj veljavna zakonodaja pravzaprav pisana na kožo avtorjem, težava pa je v tem, da ti ne znajo uporabljati teh pravic, da bi se zaščitili. Glasbenik in predsednik Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev Zoran Predin pa je menil, da bi bilo v izogib konfliktu interesov dobro preseliti nadzor nad kolektivnimi organizacijami, ki izvajajo avtorsko zaščito, kot Urad za intelektualno intelektualno lastnino, v obliki sistemske organizacijske rešitve z ministrstva za gospodarstvo v okvir ministrstva za pravosodje.

Na današnji seji so se posvetili še civilni pobudi za ohranitev samostojnosti Notranjskega muzeja Postojna. Slednji je bil konec lanskega leta pripojen zavodu Znanje Postojna. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Stojana Pelka na ministrstvu niso ponosni na to epizodo, bodo pa zaradi nje izjemno pozorno spremljali delovanje Notranjskega muzeja.