Na Svetovnem vrhu knjige tudi o prevajanju knjižnih uspešnic

Blatnik je v uvodu dejal, da različne statistike ocenjujejo delež literarnih prevodov v ZDA in Veliki Britaniji na 2 do 3 odstotke. Na večini evropskih trgov zavzema prevodna literatura približno 50 odstotni delež. Blatnik je postavil vprašanje, ali ta razlika v številu prevodnih del izhaja iz potreb trga, državnih podpor prevodom ali iz potrebe bralcev, da bi spoznali druge literature. Opozoril je še na omejeno izbiro jezikov, v katerih so lahko na Amazonovem bralniku Kindle naložene e-knjige. Teh je namreč 16, v slovenščini pa e-knjige na Kindlu zaenkrat ni mogoče naložiti.

Avstrijski svetovalec in pisec Rüdiger Wischenbart je predstavil Poročilo o raznolikosti za leto 2010, ki ga je pripravil med drugim s profesorjem in glavnim urednikom Mladinske knjige Miho Kovačem. Raziskava poteka že tretje leto. V vzorec za leto 2010 so zajeli 184 evropskih avtorjev leposlovja in prevode njihovih del v 12 do 15 evropskih jezikov in držav.

Naredili so popis avtorjev, ki so v zadnjih letih v Evropi prejeli različne literarne nagrade, kot so booker, Nobelova nagrada, nagrada Goncourt, nagrada Femina in druge, ali pa so bili izrazito uspešni na več nacionalnih lestvicah knjižnih uspešnic. Dodali so še nekaj lokalno uspešnih oziroma odmevnih avtorjev.

Cilj raziskave je bil ugotoviti, v koliko različnih državah so ti avtorji prisotni, pri tem so si pomagali s katalogi spletnih knjigarn na Hrvaškem, v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji, na Slovaškem, Poljskem, Švedskem in v Veliki Britaniji.

Eden izmed doprinosov raziskave je tipologija knjižnih uspešnic in njihovih avtorjev. Prvi tip so "Nobelovci", prejemniki uglednih literarnih nagrad, za katere je značilen ugleden status med bralci, ki si ga ustvarjajo na dolgi rok. Na večini evropskih trgov imajo objavljenih več kot pet prevodov (Günter Grass, Doris Lessing, Imre Kertesz, J. M. Coetzee, Orhan Pamuk, Jose Saramago).

Drugi tip so avtorji, prevedeni v manj kot pet jezikov. To so "mladi prodorni avtorji", zanje sta značilna nenaden uspeh, ki mu sledi prevajanje. Mednje se uvrščajo Yann Martel, DBC Pierre, Aravind Adiga, Kiran Desai in drugi. Od prve skupine se razlikujejo tudi po tem, da je večina izmed njih kulturnih migrantov.

Tretji tip je "srednji razred", kot ga je poimenoval Wischenbart, z avtorji, kot so Milan Kundera, Ismail Kadare, Agota Kristof, Boris Pahor in Herta Müller, v katerem je tudi razmeroma veliko kulturnih migrantov.

Četrti tip so "lokalni junaki", ki so priljubljeni v določenem okolju oziroma posamezni državi, prevodov njihovih del pa skorajda ni. Ti so slabo raziskani, in nudijo priložnost za nova založniška in prevodna odkritja.

Med 20 največjimi evropskimi knjižnimi uspešnicami med letoma 2008 in 2010 jih je bilo je bilo osem v izvirniku napisanih v angleščini, po tri v švedščini, francoščini in italijanščini, po ena pa v nizozemščini, španščini in nemščini.

Raziskava je pokazala, da so avtorji, ki pišejo v vzhodnoevropskih jezikih, prevajani manj od tistih, ki pišejo v jezikih zahodne Evrope, ter da njihova dela praviloma izhajajo pri manjših založbah.

Drugi zaključek raziskave je, da leposlovna dela v Evropi izdajajo zelo različne založbe, od multinacionalk do neodvisnih založb. Načeloma velja, da so neodvisne založbe prodornejše pri odkrivanju novih žanrov in avtorjev kot multinacionalke.

Na lestvicah uspešnic je v državah celinske Evrope prevodov iz angleščine manj, kot jih je v celotni knjižni produkciji. V zadnjih dveh letih je, kar zadeva uspešnice, prišlo do izrazitega preboja švedskih avtorjev.

Na evropskem zahodu na lestvicah uspešnic ni prevodov iz vzhodnoevropskih jezikov, obenem je tok prevodov z evropskega zahoda na evropski vzhod precej enosmeren.