SPK 2010 7.4.2011 22:38

Na Fabuli Christoph Ransmayr: Hoja po robu

Ljubljana, 7. aprila - Na festivalu Literature sveta - Fabula je nastopil avstrijski pisatelj Christoph Ransmayr. Avtor je na literarnem večeru nastopil kot zadnji, prej je raje prisluhnil mnenju drugih. Pisatelj in literarni kritik Aljoša Harlamov je ocenil, da se Ransmayr v romanih sprehaja po geografskih in psiholoških robovih. Tudi v romanu Grozote teme in ledu.

Ljubljana, Klub Cankarjevega doma.
V okviru festivala Fabula 2011 literarni večer s Christophom Ransmayrjem.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Klub Cankarjevega doma.
V okviru festivala Fabula 2011 literarni večer s Christophom Ransmayrjem.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Klub Cankarjevega doma.
V okviru festivala Fabula 2011 literarni večer s Christophom Ransmayrjem.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Klub Cankarjevega doma.
V okviru festivala Fabula 2011 literarni večer s Christophom Ransmayrjem.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Klub Cankarjevega doma.
V okviru festivala Fabula 2011 literarni večer s Christophom Ransmayrjem.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Klub Cankarjevega doma.
V okviru festivala Fabula 2011 literarni večer s Christophom Ransmayrjem.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, vlada.
Predsednik vlade Borut Pahor je ob svetovnem dnevu Romov sprejel predstavnike Romov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, vlada.
Predsednik vlade Borut Pahor je ob svetovnem dnevu Romov sprejel predstavnike Romov.
Predstavnika Romov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, vlada.
Predsednik vlade Borut Pahor je ob svetovnem dnevu Romov sprejel predstavnike Romov.
Predstavnika Romov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, vlada.
Predsednik vlade Borut Pahor je ob svetovnem dnevu Romov sprejel predstavnike Romov.
Predstavniki Romov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, vlada.
Predsednik vlade Borut Pahor je ob svetovnem dnevu Romov sprejel predstavnike Romov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, vlada.
Predsednik vlade Borut Pahor je ob svetovnem dnevu Romov sprejel predstavnike Romov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, vlada.
Predsednik vlade Borut Pahor je ob svetovnem dnevu Romov sprejel predstavnike Romov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, vlada.
Predsednik vlade Borut Pahor je ob svetovnem dnevu Romov sprejel predstavnike Romov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, vlada.
Predsednik vlade Borut Pahor je ob svetovnem dnevu Romov sprejel predstavnike Romov.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ransmayr (1954), po izobrazbi filozof in etnolog, je doslej napisal pet romanov, trije med njimi so prevedeni tudi v slovenščino. Leta 1990 je v prevodu Štefana Vevarja pri Mladinski knjigi izšel roman Poslednji svet. Takrat je, kot je na literarnem večeru povedal Vevar, predvsem med tistimi, ki se ukvarjajo z literaturo, naletel na zelo dober odmev, uvrstili so ga celo v polje svetovne literature. Potem je zanimanje zanj med slovenskimi založniki nekoliko zamrlo, letos pa sta izšla še dva Ransmayrjeva romana. Vevar je za založbo Litera prevedel Letečo goro, Tina Štrancar pa je h knjižnemu programu Študentske založbe prispevala prevod romana Grozote teme in ledu.

Ransmay, sicer tudi zaprisežen alpinist in pohodnik, je roman Grozote teme in ledu napisal leta 1984, zato ni čudno, da se v njem prepozna postmodernistična tehnika, kot je prepletanje dokumentarnega gradiva s fikcijo. V središču večplastnega pustolovskega romana je resnična zgodba avstro-ogrske odprave na severni tečaj leta 1873. Nad zapuščino odprave se navduši italijanski mladenič Mazzini, zato se s sodobno opremo sam, turistično, poda po njenih sledeh.

Avtor tako v tem kot tudi drugih romanih vedno popisuje ekstremne razmere, očaran je na tem, kaj vse človek zmore, ter kje so njegove meje. Groza je, tako Harlamov in prevajalka Štrancarjeva, hkrati tudi vedno blizu občudovanju. Za Ransmayrja je značilna izjemna slogovno izbrušenost, je mojster tega, kako v odmerjene besede zajeti čim več pomena. Za Letečo goro je izbral epsko verzno obliko, ki pa se je po izkušnji novinarke Tanje Lesničar Pučko, ki je tudi povezovala pogovor, bralec kmalu privadi. Že Ransmayr je večkrat opozoril, da je ritmična proza tista, ki je izvorna, upal je celo, da se bo tako približal bralcu.

Kar zadeva širše bralstvo dobitnika nagrade Franza Kafke med drugim ceni zaradi pristnosti pripovedi, da pisatelj piše iz lastnih izkušenj. V primeru Grozote teme in ledu je sicer pot v poletnem času s prijateljem, alpinistom Reinholdom Messnerjem opravil 20 let po izidu romana, toda ekstremne izkušnje, pridobljene iz izkušenj plezanja z Messnerjem v Himalaji, je poetično popisal v Leteči gori.

Gostja literarnega večera je bila tudi direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, ki se je osredotočila predvsem na številne tabele in slike, ki jih vsebuje roman Grozote teme in ledu. Po njeni presoji je tako vstop v roman lažji, bolj informativen, toda, kot je dodala, Ransmayr tudi z besedami riše podobe, ki pred bralcem "kar vstajajo".

Čeprav so se vsi zbrani gostje trudili, da bi potegnili kar največ vzporednic med vsemi Ransmayrjevimi romani, je pisatelj, preden se le lotil branja proznih odlomkov, dejal, da je vsako njegovo delo planet zase. Razmisleke o skupnih točkah da sicer ceni, a vseeno svoje romane rad razume kot ločene celote.