Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

EKOLOŠKA INTELIGENCA - O LE NA VIDEZ "ZELENIH IZDELKIH"

Avtor uspešnic Čustvena inteligenca, Socialna inteligenca in Prvinsko vodenje razkriva skrite posledice nakupov za okolje. Kupujemo "zeliščne" šampone, ki vsebujejo industrijske kemikalije in ogrožajo naše zdravje ali onesnažujejo okolje. Potapljamo se ob koralnih grebenih, da bi občudovali njihovo lepoto - ne vedoč, da sestavina v kremi za sončenje hrani virus, ki ubija korale. Nosimo majice iz gensko nespremenjenega bombaža, ne vemo pa, da lahko zaradi barvil, ki jih uporabljajo pri izdelavi, delavci v barvarnah zbolijo za levkemijo.
        Goleman razkriva, zakaj je toliko izdelkov, ki so označeni kot "zeleni", takih le na videz, in osvetli protislovnost naših odzivov na ekološko krizo. Smo žrtve prikrivanja informacij o škodljivih posledicah proizvodnje, prevoza, pakiranja, razpošiljanja in odstranjevanja stvari, ki jih kupujemo, so o knjigi v prevodu Nikija Neubauerja zapisali pri založbi. Knjiga, ki je natisnjena na 100-odstotno recikliranem papirju, je izšla v zbirki Ogledalo.

KEKČEVA POTEPANJA: VODIČ Z DODATNO VREDNOSTJO

V knjigi Franja Brgleza je zbranih novih 100 družinskih izletov po slovenskih hribih in dolinah - nekaj tudi tik za severno in zahodno mejo. Narejena je po vzoru prvih, med bralci dobro sprejetih Kekčevih izletov. Tudi novi izleti, večinoma primerni za odrasle in otroke, bodo izletnike popeljali na zanimive vrhove, kraje, planote in razglednike, posejane od morja do Goričkega in od Gorenjske do Dolenjske. Vsak izlet spremlja celostranski zemljevid z označenim izhodiščem in ciljem, odločitev za težjega ali lažjega pa olajšujejo kratke informacije o nadmorski višini, višini izhodišča, višinski razliki, času hoje, opremi, težavnosti, najprimernejšem času za obisk in namigi za obisk zanimivosti v bližini. Vodič, poln fotografij, ki je izšel v zbirki Slovenija na dlani, dopolnjujejo misli in leposlovni odlomki, ki izlet približajo še iz drugačne plati.

BOŽJI ODRED: RESNIČNA ZGODBA O TRPKEM OTROŠTVU, NAPISANA BREZ GNEVA

Paddyju Doylu je mati umrla za rakom. Nekaj tednov zatem si je življenje vzel oče. Tako je bil deček obsojen na 11 let življenja v vzgojnem zavodu. Takrat je bil star štiri leta. Nagrajena uspešnica v prevodu Uroša Kalčiča je ganljivo, srhljivo pričevanje o tem, kakšno je bilo še ne pred 50 leti življenje v irskih vzgojnih ustanovah, gledano skozi zbegane otroške oči.
        Za zidovi sirotišnice je moral Paddy prenašati nepredstavljivo duševno, telesno in spolno trpinčenje "nadomestnih mater", redovnic, ki naj bi skrbele zanj, in nič čudnega, da so te grozljive izkušnje z leti načele njegovo telesno zdravje. Tako so ga nekega večera odpeljali v bolnišnico - in takrat je tudi zadnjič videl svoje uradne skrbnice. Potem so si ga zdravniki samo še podajali iz rok v roke. To obdobje njegovega življenja, v katerem je vsakodnevno pričeval smrti, je doživelo vrhunec z neuspešno operacijo možganov pri desetih letih. Takrat so zdravniki tudi dokončno dvignili roke od njega in ga prepustili invalidnosti. Kot so zapisali pri založbi Modrijan, je to osupljiva in resnična zgodba moža, ki ga je usoda tepla tako rekoč na vsakem koraku, a je vseeno napisana nenavadno blagohotno, vedro, brez sledu zagrenjenosti ali gneva.

OD DOKTORJA DO MOJSTRA - RAZVOJ FAUSTOVSKEGA MOTIVA V EVROPSKI KNJIŽEVNOSTI

Knjiga se osredotoča na vprašanje o Faustu kot "tragediji modernega človeka" in si prizadeva pokazati, kako aktualen je faustovski mit še danes. Tako se - po orisu zgodovinskih začetkov in podrobnejši obravnavi Goethejeve pesnitve kot paradigmatičnega Fausta - od samega literarnega lika pomakne k tematizaciji faustovstva kot temeljnega določila novoveškega človeka; pri tem se dr. Seta Knop zaustavlja pri avtorjih, kot so Nietzsche, Spengler, Sloterdijk, Adorno.
        Avtorica v svojem knjižnem prvencu, ki je izšel v zbirki Novi pristopi, v ospredje postavlja zlasti vprašanje etičnih implikacij faustovskega človeka, njegovega večnega stremljenja in naperjenosti v naprej in navzgor, in to predvsem v luči zgodovinskih izkušenj 20. stoletja, ki so v temelju spodkopale razsvetljensko vero v nenehni napredek in s tem tudi v legitimnost faustovskega stremljenja. V odgovor Knopova navaja Fauste 20. stoletja, ki pričajo o tem, kako se je Faustovo titansko hlepenje po obvladovanju sveta navsezadnje tudi samo izteklo v novo nemoč in postalo parabola za "tragedijo moderne prenagljenosti".