Slovenija 12.4.2011 15:18

Sežanski Kosovelov dom obeležuje 20 let

Sežana, 12. aprila - V dveh desetletjih, kar je zaživel Kosovelov dom, so v kulturnem centru Krasa in Brkinov pripravili skoraj 6000 prireditev. Danes ponuja obiskovalcem več kot le eno prireditev na dan. Jubilej bodo v Kosovelovem domu zvečer obeležili s slovesnostjo.

Na nocojšnji slovesnosti ob 20-letnici bo zbrane nagovoril direktor ljubljanskega Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Na slavnostnem koncertu bo nastopil saksofonist Tomaž Nedoh s svojo skupino in pevka Martina Feri. Predstavili bodo skladbe z nove Nedohove plošče Reflections. Gosta koncerta bosta pevka Martina Furlan, ki bo zapela pesem Veter na besedilo Srečka Kosovela, uglasbeno prav za nocojšnji koncert, in moški pevski zbor Kulturnega društva Tabor Lokev.

Pred začetkom osrednje slovesnosti ob 20. uri bodo v galeriji Kosovelovega doma odprli razstavo fotografij z naslovom Trenutki ujete kulture Bogdana Macarola. Avtor je kot reportažni fotograf zabeležil številne kulturne dogodke v Kosovelovem domu, na razstavi se bo predstavil z osebnim izborom ujetih podob, od glasbe do plesa in igre. Razstavljena dela bo predstavila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

Kosovelov dom Sežana, ki se je najprej imenoval Kulturni dom Srečka Kosovela in nato Kulturni center Srečka Kosovela, so začeli graditi leta 1979 po zasnovi in projektih skupine Kras v sestavi arhitektov Matjaža Garzarollija, Vojteha Ravnikarja, Marka Dekleve, Egona Vatovca in Mladena Marčine. Zaradi izjemnega pomena, ki ga ima v razvoju regije središče kulture na Krasu in v Brkinih, je bila izbrana tudi umestitev v samo središče Sežane, ki do izgradnje tega objekta še ni imela oblikovane mestne podobe.

Kulturni dom Srečka Kosovela je bil odprt leta 1991, čeprav takrat še ni bil dokončan. Leta 2009 je bila dokončana in opremljena še zadnja, srednja dvorana.

Sedanje delovanje Kosovelovega doma Sežana obsega sedem abonmajev, gledaliških in glasbenih, kinopredstave ter razstave. Pripravili so tudi nekaj lastnih produkcij in koprodukcij, med katerimi je v zadnjem času odmevna predstava Kako smo ljubili tovariša Tita.