misliDnevnik: Ne grem se več! (13. 4.)
Ljubljana, 12. aprila - Dovolj imam podtikanj in nesramnega blatenja v medijih in javnosti - tako je odstop s položaja predsednika programskega sveta zavoda Maribor 2012, kjer skrbijo za pripravo Evropske prestolnice kulture, pojasnil mojster gledališkega spektakla Tomaž Pandur, piše Gregor Butala v Dnevniku.
Ni pozabil dodati, da je bilo njegovo poslanstvo pravzaprav opravljeno že s tem, da so bila sprejeta osrednja programska izhodišča. Kakšne pa bodo posledice Pandurjevega odstopa? Zanj nemara niti ne neprijetne. Iz vodstvene strukture EPK se je umaknil še pravi čas, da se izogne zaostrenemu razčiščevanju morebitnega konflikta interesov: programski svet potrjuje dobitnike in višino programskih sredstev, njegovo gledališko podjetje pa je eden večjih prejemnikov. Nič manj pomemben jeziček na tehtnici njegove odločitve pa je bilo spoznanje, da ga je župan Kangler dokončno pustil na cedilu v zvezi z razvpitim Maksom.
Bolj neprijeten je Pandurjev odstop za mariborskega župana. Kangler je sila živahen improvizator, toda ni mogoče spregledati, da mu konji, na katere je stavil, bežijo drug za drugim. Pred časom je z mesta vršilca dolžnosti generalnega direktorja zavoda Maribor 2012 odstopil Vladimir Rukavina, ki ga je tja postavil prav Kangler, v kratkem pa se utegne zgoditi, da bo Maribor 2012 zapustila še poslovna direktorica Helena Hvalec.
Morda bo novo stanje najbolj prav prišlo programskemu direktorju Mitji Čandru in njegovim sodelavcem. Če sem pred meseci na tem mestu zapisal, da se je Čander s svojo programsko ekipo znašel v bazenu lokalnih in "partnerskih" interesov, se zdi, da bi mu utegnila "prečiščena" situacija po odhodu "Kanglerjevih kadrov" vendarle ponuditi nekaj več manevrskega prostora. Kljub denarnim zagatam, a to je že druga zgodba, zaključi komentator.