V Ljubljani simpozij o življenju in delu "izrednice" Kristine Brenkove

Mednarodni simpozij je postavljen v leto obeleževanja 100. obletnice rojstva Brenkove, ki bo 22. oktobra. Brenkova je bila vsestranska kulturna osebnost, ki je pustila neizbrisne sledi na mnogih področjih mladinske književnosti in bralne kulture, tudi v mednarodnem prostoru. To je bila ena izmed osnov Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo za pripravo simpozija, s katerim vsako leto počasti mednarodni dan knjig za otroke, 2. april, je pojasnila vodja Pionirske Darja Lavrenčič Vrabec.

Z otvoritvenim referatom je nastopil akademik in pesnik Niko Grafenauer. Kot je dejal, je bil z Brenkovo delovno povezan, od nje je prevzel tudi "žezlo urednikovanja" pri Mladinski knjigi. Po njegovih besedah je imelo njeno življenje dve plati, pisateljevanje in urednikovanje, obe pa lahko povzamemo z Goethejevim citatom, da česar si v otroštvu želimo, tega imamo v starosti v izobilju. Brenkova je bila dobesedno "pravljična urednica", je poudaril Grafenauer.

Bila je prva urednica Mladinske knjige, založbe, ki je kmalu postala ne le nacionalno, ampak tudi južnoevropsko založniško žarišče. Ustanovila je knjižne zbirke, med njimi Čebelice, Cicibanove knjižnice, Zlate ptice, ki še danes predstavljajo pomembne stebre leposlovja za mladino. Kot urednica in prevajalka je kmalu po 2. svetovni vojni med mladino pripeljala knjižne junake, kot so Pika Nogavička, Bambi in stric Tom.

Brenkova, "izrednica", kot je zanjo besedo skoval Tone Pavček, je leta 2007 prejela naziv častne meščanke Ljubljane. Motiv prestolnice pa je tudi pogosto vpletala v svoje ustvarjanje, dve tretjini Plečnikove Ljubljane je posredno omenila, je izsledke svoje raziskave o medbesedilnosti njenega dela predstavila profesorica Milena Mileva Blažić.

Blažićeva je ustvarjanje Brenkove razdelila na tri dele: na uredniškega, avtorskega in prevajalskega. Dodala je, da je uredniško delo Brenkove, "vpeljevanje nove senzibilnosti" v slovenski prostor in ustvarjanje literarnega sistema mladinske književnosti, pomembno vplivalo tudi na njeno avtorsko ustvarjanje. Brenkova je v svoje ustvarjanje vpletla parafraziranje, aluzije, analogije in druge literarne tehnike in motive iz svetovne literature, od Lažnivega Kljukca, Alice in Medvedka Puja do biblijskega motiva Jakobove lestvice, je ugotovila Blažićeva.

Med drugim je Brenkova poslovenila ponarodelo Piko Nogavičko Astrid Lindgren. Prevodi so težko delo, treba je biti zvest izvirniku, hkrati pa prevode prilagoditi občinstvu, je dejala Brenkova leta 2009 za RTV Slovenija.

Bila je odprtega in radovednega duha in ves svet je bil zanjo knjižnica, je še dejala Blažićeva, ki je spodbudila novinarko Živo Rogelj, da je leta 2009 o njej posnela dokumentarni film z naslovom Zgodbe Kristine Brenkove. Rogljeva je dejala, da je bila portretiranka "kot kalejdoskop" in je v zadnjih mesecih svojega življenja snemalni ekipi "prijazno odprla vrata svojega doma" za Bežigradom in v rojstnem Horjulu.

Na simpoziju med drugim sodelujejo še zagrebška profesorica Vladimira Velički s prispevkom o prevodih sodobne slovenske književnosti in književnosti za mladino v hrvaški jezik, Jana Kolarič z zgodovinskim vpogledom v gledališke uprizoritve otroških igric Kristine Brenkove, Maša Kodrič in Manca Ratković pa z raziskavo o pisateljičini vlogi pri uveljavljanju slovenske mladinske književnosti v svetu.