Nacionalni svet za kulturo poziva javnost k razpravi o NPK

Po besedah predsednika sveta Mirana Zupaniča NPK, ki ga sam razume kot krovnega na tem področju, ni le dokument ministrstva za kulturo, ampak celotne vlade in javne sfere v državi. Izrazil je pomislek, da je zožena optika pisanja dokumenta zgolj iz zornega kota ministrstva za kulturo zožila tudi analizo in posledično lahko pripelje v ožje razumevanje tega, kaj NPK sploh je ter kaj prinaša.

Člani sveta so tako ministrstvo pozvali k spodbujanju medresorskega usklajevanja med ministrstvi na področju kulture. Ministrica za kulturo Majda Širca je spomnila, da se ministrstvo za kulturo že sedaj povezuje z ostalimi ministrstvi, a se je strinjala, da je potrebno mreženje še dodatno razvijati.

Zupanič je dodal, da je analiza, ki so jo pripravili na ministrstvu za kulturo, "enormno delo, a se prav v množici vseh detajlov izgubi pogled na celoto". Problematična se mu je zdela tudi premalo utemeljena analiza finančnih kazalcev znotraj posameznih področij. Nekatera področja, ki predstavljajo višji delež financiranja, so tako v ospredju, na primer varstvo kulturne dediščine, druga, recimo film, pa so zapostavljena.

Širca je menila, da so v analizi skušali predstaviti dejstva in cilje, ki jih na ministrstvu izvajajo, po posameznih področjih delovanja. Morda analiza vzbuja vtis, da gre le za "partikularno drobljenje", je dejala ministrica in pojasnila, da dokumentu manjka del uvodnega poglavja o umeščenosti kulture v družbo ter ciljih kulture na državni in evropski ravni. Tega bodo dopolnili po javnih diskusijah.

V analizi pa so po Zupaničevih besedah izpustili tudi področje medijev, ki so pomemben dejavnik za širjenje kulture. Po njegovem mnenju bi morali vanjo vključiti vsaj nacionalna radio in televizijo kot pomembna kulturna dejavnika v slovenskem prostoru. Matjaž Šekoranja, ki je na ministrstvu za kulturo zadolžen za intermedijske umetnosti, je menil, da prav v medijih, ki kulturi dajejo vedno manj prostora, tiči vzrok za majhno prodornost kulture v druge sfere.

S tem pa se ni strinjala Nataša Bucik z ministrstva, ki je menila, da ima ključno vlogo pri razumevanju kulture izobraževanje. Bralca oziroma uporabnika medijev je po njeno treba najprej vzgojiti. Prav na tem področju imajo na ministrstvu za kulturo težave pri povezovanju z ministrstvom za šolstvo in šport, saj je kulturnih vsebin v šolah vedno manj.

Članica sveta Meta Hočevar je dodala, da slovenski izobraževalni sistem otroke uči brati že od prvega razreda, ne nauči pa jih gledati. "Konzumentov" kulture je vedno manj, zato se pojavlja vprašanje, zakaj izobraževati kulturne delavce, če nihče ne spremlja njihovega dela. Problem specialističnih študij na področju kulture v Sloveniji je sicer posebej izpostavil član sveta Miran Mohar.

Članica sveta Barbara Jaki pa je dodala, da je v analizi pogrešala situacijsko analizo okolja, ki bi pokazala, katere stvari lahko vplivajo na delovanje kulturne sfere. Opomnila je še, da se ji je zdel dokument neuravnotežen, saj so nekatera področja dobro, strokovno pripravljena, druga pa bolj "na hitro".

Člani nacionalnega sveta za kulturo se na današnji seji niso odločili za razpravo po področjih, saj se spoznajo zgolj na področja, na katerih delujejo in bi lahko v današnjem sestavu nekatere teme izpadle. Zavezali se se, da bodo posamično sodelovali na področnih javnih razpravah in tudi pozvali vse interesente, naj do 29. aprila pripravijo razprave ter svoja mnenja pošljejo na ministrstvo za kulturo. Predlog novega nacionalnega programa za kulturo bo ministrstvo pripravilo predvidoma do junija.