SPK 2010 13.4.2011 22:50

Margriet de Moor: Virtuoznost je božansko ustvarjanje

Ljubljana, 13. aprila - Festival Literature sveta - Fabula je v Cankarjevem domu nocoj gostil nizozemsko pisateljico Margriet de Moor, ki je v pogovoru z voditeljico Tino Košir ponudila vpogled v svoj roman Virtuoz, nedavno izdan tudi v slovenščini. Dejala je, da je virtuoznost božansko ustvarjanje, ki ga je prepoznala v glavnem liku romana, kastriranem pevcu.

Ljubljana, Park prijateljstva v bližini Poti spominov in tovarištva ter potoka Glinščica.
Predsednik republike Danilo Türk je ob mednarodnem dnevu Zemlje posadil drevo v nastajajočem Parku prijateljstva.
Župan Ljubljane Zoran Janković in predsednik republike Danilo Türk.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Klub Cankarjevega doma.
V okviru festivala Fabula 2011 literarni večer z nizozemsko pisateljico Margriet de Moor.
Nizozemska pisateljica Margriet de Moor in povezovalka Tina Košir.
Foto: Nada Mihajlovič/STA

Ljubljana, Park prijateljstva v bližini Poti spominov in tovarištva ter potoka Glinščica.
Predsednik republike Danilo Türk je ob mednarodnem dnevu Zemlje posadil drevo v nastajajočem Parku prijateljstva.
Predsednik republike Danilo Türk.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Klub Cankarjevega doma.
V okviru festivala Fabula 2011 literarni večer z nizozemsko pisateljico Margriet de Moor.
Povezovalka Tina Košir.
Foto: Nada Mihajlovič/STA

Ljubljana, Klub Cankarjevega doma.
V okviru festivala Fabula 2011 literarni večer z nizozemsko pisateljico Margriet de Moor.
Nizozemska pisateljica Margriet de Moor.
Foto: Nada Mihajlovič/STA



Ena najpomembnejših sodobnih nizozemskih avtoric Margriet de Moor (1941) je v nekem intervjuju dejala, da je začela pisati v trenutku norosti: povsem običajnega ponedeljkovega jutra je vzela v roke pero in nekaj listov papirja z namenom, da napiše deset strani dolgo zgodbo v enem tednu. Tako je pri petinštiridesetih postala pisateljica, je zapisala Mateja Seliškar Kenda na spletnem portalu Študentske založbe. Slednja je izdala roman v okviru projekta Knjiga za vsakogar Ljubljane - Svetovne prestolnice knjige.

Leta 1988 je avtorica izdala svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb "Op de rug gezien" (S hrbtne strani), leta 1991 pa svoj prvi roman "Eerst grijs dan wit dan blauw" (Najprej sivo, potem belo, potem modro) in zanj prejela osrednje literarno odlikovanje na Nizozemskem, nagrado AKO. Vse od vstopa na literarno prizorišče je deležna široke pozornosti kritikov in javnosti, odmevni pa so tudi njeni eseji. Njeni romani so prevedeni v skoraj vse svetovne jezike, slovenski bralci pa jo poznamo po delu Egiptovski vojvoda, ki je leta 2005 izšlo pri založbi Franc-Franc.

Nocojšnji pogovor, ki ga je vodila publicistka Tina Košir, se je sukal okoli njenega leta 1993 prvič izdanega romana Virtuoz, iz katerega sta avtorica in gledališka igralka Jana Zupančič prebrali dva odlomka. Roman, napisan v tempu allegra in presta, kot je namignila avtorica, je poslovenila Tanja Mlaker. Ozračje gradi na seksualni napetosti in navidezno nemogoči telesni ljubezni med opernim pevcem, kastratom Gasparom Contijem, in nizozemsko grofico na polletnem obisku v Neaplju.

Prostor dogajanja je Neapelj 18. stoletja, ki slovi kot domovina in prestolnica "belcanta". To je petje, ki posveča največjo skrb prikupnem oblikovanju glasu in lepoti njegovega tona. Pisateljica se je pri pisanju pomagala z obsežnimi raziskavami strokovne literature, dnevnikov in pogovorov z znanstveniki o omenjenem prostoru, času, operi in spolnosti kastratov, je pojasnila de Moorova. "Njihov glas je zelo čuten", njegovo izjemnost lahko razumemo tudi kot svojevrstno nadomestilo za spolnost, je povedala de Moorova. Pogovori dveh glavnih likov se dogajajo na postelji, barki in drugje, "on rad govori o svojem petju, ona pa bi se rada ljubila", se je namuznila.

Po njenih besedah je glasba najbolj abstraktna umetnost, človeka pa se hkrati tudi najbolj dotakne. To izhodišče je avtorica, ki je med drugim študirala solopetje in klavir, potem pa še umetnostno zgodovino in arheologijo, upoštevala pri zgradbi, ritmu in temi romana. Literatura zanjo še vedno ostaja najlepša umetnost, "uživanje v njej je samotno početje, ki bralcu daje prijetna občutja svobode".

In kako ustvarja svoje like? "To je skrivnost, moji liki so neodvisni in dominantni, vendar z njimi živim in z mano se razvijajo, upoštevam pa tudi, da morajo biti za bralca njihova dejanja verjetna," je dejala in podarila, da z branjem literature ljudje prepoznavajo svojo drugo plat. "Nekdo, ki bere ali piše, ima bogato vzporedno življenje," je dejala.