Slovenija 14.4.2011 11:59

Na Ljubljanskem gradu mednarodna konferenca o vlogi in pomenu kreativnih industrij

Ljubljana, 14. aprila - V Stanovski dvorani na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca Kreativna mesta: priložnosti, politike in prostori. Strokovnjaka Tom Fleming in Klaus R. Kunzmann bosta udeležence seznanila z glavnimi trendi na področju kreativnih industrij, sledila bo okrogla miza o ideji razvoja kreativnih mest in regij v slovenskem prostoru.

Ljubljana, Ljubljanski grad.
Začetek mednarodne konference o pomenu in potencialnih kulturnih in kreativnih industrij za razvoj evropskih mest in regij z naslovom Kreativna mesta: priložnosti, politike in prostori.
Ministrica za kulturo Majda Širca.
Foto: Stanko Gruden/STA

Ljubljana, Ljubljanski grad.
Začetek mednarodne konference o pomenu in potencialnih kulturnih in kreativnih industrij za razvoj evropskih mest in regij z naslovom Kreativna mesta: priložnosti, politike in prostori.
Moderator Marjan Hočevar iz Fakultete za družbene vede.
Foto: Stanko Gruden/STA

Ljubljana, Ljubljanski grad.
Začetek mednarodne konference o pomenu in potencialnih kulturnih in kreativnih industrij za razvoj evropskih mest in regij z naslovom Kreativna mesta: priložnosti, politike in prostori.
Ljubljanski župan Zoran Janković, ministrica za kulturo Majda Širca in moderator Marjan Hočevar iz Fakultete za družbene vede.
Foto: Stanko Gruden/STA

Ljubljana, Ljubljanski grad.
Začetek mednarodne konference o pomenu in potencialnih kulturnih in kreativnih industrij za razvoj evropskih mest in regij z naslovom Kreativna mesta: priložnosti, politike in prostori.
Moderator Marjan Hočevar iz Fakultete za družbene vede.
Foto: Stanko Gruden/STA

Ljubljana, Ljubljanski grad.
Začetek mednarodne konference o pomenu in potencialnih kulturnih in kreativnih industrij za razvoj evropskih mest in regij z naslovom Kreativna mesta: priložnosti, politike in prostori.
Ljubljanski župan Zoran Janković.
Foto: Stanko Gruden/STA



Udeležence konference je uvodoma nagovorila ministrica za kulturo Majda Širca. Kreativna industrija je po njenih besedah v Bruslju na agendi že nekaj let: "Imam občutek, da je to termin, ki postaja moden, ni nam pa blizu. Na ministrstvu za kulturo smo se začeli spraševati, če bomo o kreativnih industrijah še naprej samo govorili, pisali in pojem vnašali v strategije, ali bomo z njimi tudi kaj naredili."

Eno od aktualnih vprašanj je tudi, na kakšen način naj se kreativnost poleg v kulturo vpenja v druge prostore politik, kot so znanost, gospodarstvo, kmetijstvo in planiranje prostora. "V tem smislu razumem, da gre lahko tudi vaša konferenca z roko v roki z nami. Predvsem s ciljem, da tisto, kar obstaja kot potencial premalokrat videnega, uporabnega, poudarjenega in inertno zaprtega, vstopi v vse pore našega življenja, ne le v gospodarstvo, in plemeniti naš prostor in življenje," je sklenila ministrica.

Ljubljanskega župana Zorana Jankovića je razveselil pogled na polno Stanovsko dvorano. "Ko se združijo znanje in volja velike mestne družine, dobimo tako krasno konferenco dveh naslovov, ki bo zagotovo dala prave rezultate," je menil Janković.

Mednarodna konferenca Kreativna mesta: priložnosti, politike in prostori združuje ambicije dveh evropskih projektov Kreativna mesta (Creative Cities) in Druga priložnost (Second Chance). Partnerji projektov so Mestna občina Ljubljana, Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije, Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Muzej in galerije mesta Ljubljane.

V sklopu obeh projektov - Kreativna mesta in Druga priložnost - je bila v letošnjem letu načrtovana mednarodna konferenca. "Združili smo moči in pripravili enotno konferenco, na kateri želimo predstaviti potenciale kreativnih industrij kot gibala razvoja. Na podlagi primerov dobrih praks, ki jih bosta podala tuja predavatelja Tom Fleming in Klaus R. Kunzmann, bomo skušali poiskati prave vzvode, kaj je treba na področju kreativnih industrij storiti na nivoju države, regije, mest, gospodarstva ter nenazadnje izobraževalnih in kulturnih institucij," je za STA povedala direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije Lilijana Madjar.

Nedavna analiza je pokazala, da kreativne industrije kot panoga v Sloveniji niso ustrezno uveljavljene in da je tudi poznavanje tega izraza slabo. Pojem kreativnega mesta izhaja iz koncepta kreativnega razreda, ki ga je zasnoval sociolog Richard Florida in predvideva, da so lahko poleg posameznikov kreativne tudi dejavnosti, družbe in posledično mesta. Kreativna mesta naj bi imela visoko vsebovanost kreativnih služb, zlasti v oglaševanju, umetnosti, kulturi in visoki tehnologiji, podlaga zanje pa je primerna infrastruktura, je za STA pojasnil Marjan Hočevar s Fakultete za družbene vede.

Pojem kreativnih mest se po Evropi kaže kot trend, ki pa včasih ostaja le površinski. Hočevar je pritrdil, da se v literaturi in praksi sintagma kreativnih mest pojavlja kot neka vročica, ki motivira mestne oblasti in podjetja v mestih, da bi zaposlovali bolj kreativne in izobražene ljudi. "Ker pa v mestih pogosto ni primerne infrastrukture, bodisi so premajhna, tradicionalistična ali celo konzervativna in niso pripravljena sprejemati tujih ljudi, se ta ideja redkokdaj udejanji," je dejal. Dodal je še, da je okoli tega koncepta tudi veliko kritik: "Vprašanje je recimo, če ni ta ideja pravzaprav vseskozi v zraku - da morajo mesta postajati sodobna in odprta in nič drugega."

Hočevar bo v sklopu konference povezoval okroglo mizo, na kateri bodo ideje razvoja kreativnih mest in regij predstavljene v odnosu do slovenskih ekonomskih, prostorskih in kulturnih politik. Koncept kreativnih industrij je v Sloveniji po Hočevarjevih besedah kar dobro poznan, le administracija mest mu ne posveča dovolj pozornosti, ali pa koncept vzame le kot marketinško potezo za promocijo. "Če bi se koncept kreativnosti udejanjil, bi se poleg izboljšanja podobe mesta izboljšala tudi kakovost življenja v njem," je še dodal.