Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

MONOGRAFIJA SAFRANSKEGA O ŽIVLJENJSKI POTI NIETZSCHEJEVEGA MIŠLJENJA

Eden od namenov filozofa in esejista Rüdigerja Safranskega pri pisanju monografije Nietzsche, biografija njegovega mišljenja je bila postopna izdelava, zapopadenje "Nietzscheja skozi Nietzscheja". Avtor se sprehodi skozi Nietzschejevo življenje od rojstva leta 1844 vse do smrti leta 1900. Če pa je ta letnica zaznamovala filozofovo fizično smrt, ni zaznamovala smrti njegovega mišljenja. Nietzschejev vpliv na filozofijo je še vedno zelo živ, in je po besedah Safranskega "zgodba brez konca". Njegovo mišljenje ima svojo življenjsko pot in biografijo. "Nietzsche je imel pred očmi neznansko, vselej je bil pripravljen pustiti misli potoniti v nedoločljivem, nato pa znova začeti misliti v novem poskusu oblikovanja. Kant je spraševal, ali naj zapustimo utrjeno kraljestvo uma in se podamo na odprto morje neznanega, in se zavzemal za to, da ostanemo tu. Nietzsche pa je odplul," je o delu velikega filozofa napisal avtor monografije. Pod slovenski prevod knjige, za katero je Zdenko Vrdlovec v Dnevniku zapisal, da je verjetno najboljša monografija o Nietzscheju, se podpisuje Tomo Virk.

URBANIJA POPISAL ŽIVLJENJSKO ZGODBO SOLDATA KLEMENTA

Knjiga Jožeta Urbanije Soldat Klement je napisana po resnični življenjski zgodbi enega od tisočih Slovencev, ki so bili v nemško vojsko nasilno vpoklicani ali pa so bili pri tem zavedeni. Klement je med letoma 1941 in 1946 kot vojak elitnega oddelka nemških bojnih enot na ruskih in italijanskih bojiščih izkusil pekel vojne. Ugotovil je, da so totalitarni sistemi, zgrajeni na laži in nasilju, zgolj skrajna stopnja nebrzdanega egoizma in človeške odtujenosti. Posameznik postane člen v hermetično zaprtem sistemu uničujočega stroja, vsak poskus pobega iz kletke pa pomeni smrtno obsodbo, so zapisali pri Mohorjevi družbi. Klement je vojno sicer preživel, njegova zaključna misel v knjigi pa je "Preživel sem vojno, doživel združeno Evropo, ni več meja... Da bi le tako ostalo!"

KNJIGA O KNJIGAH, KI JIH NISMO PREBRALI

Univerzitetni profesor književnosti v Parizu Pierre Bayard je bil večkrat v zadregi, ker mu je primanjkovalo časa za branje, a se je večkrat znašel v situaciji, ko naj bi povedal svoje mnenje o knjigi, ki je ni prebral. To ga je spodbudilo k pisanju dela Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali. Bayard v njej skuša dokazati, da kultiviranemu človeku ni treba brati knjig - dovolj je, da razume njihov pomen v kulturnem življenju naroda. Bralec knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Dušanka Zabukovec, se sprehodi skozi poglavja, kot so Kako govoriti o knjigah, ki smo jih pozabili, Srečanja s pisateljem ali Zakaj kritiki govorijo o sebi. Bayard v njih ponuja hudomušne in pogumne analize resničnega odnosa bralcev do knjig.

PRIROČNIK ZA LEPŠE VRTOVE

Vsakdo si želi imeti urejen, zavidanja vreden vrt. Ruth Podgornik Reš v svoji novi knjigi z naslovom Naši vrtovi - prej in pozneje vabi k ureditvi okolice hiše tako, da deluje kot pravo malo kraljestvo. Publicistka in vrtnarka je izbrala 30 vrtov in z besedo in sliko predstavila pot do zelenega razkošja. Podgornik Reševa je ljubezen do vrtnarjenja povzela po babici. Izdala je že številne knjige, kot sta Cvetoče razkošje in Cvetoče okrasje, so zapisali pri Mladinski knjigi.