Čebelarstvo in kultura nosilca žirovniškega turizma

Gostje bodo ogled bogate čebelarske in kulture dediščine začeli v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici, kjer bodo poizkusili medene pijače. Potem se bodo s culo, v kateri bosta domača klobasa z zaseko in kruh iz krušne peči, usedli na lojtrnik in v konjski vpregi odpeljali na ogled čebelarstva Noč in čebelnjaka znamenitega čebelarja Antona Janše na Breznici, ki naj bi bil v kratkem vendarle opremljen tudi z informacijsko tablo.

Pot bodo po lastnem izboru nadaljevali do rojstne hiše enega od znanih slovenskih pisateljev oziroma pesnikov Franceta Prešerna v Vrbi, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah ali Janeza Jalna na Rodinah. Obisk v občini pa bodo zaključili s piknikom v naravi, kjer bodo poizkusili ajmoht iz kotla in žgance. Popoldne si bodo lahko ogledali še plemenilno postajo, čebelarski muzej ali hidroelektrarno Moste.

"Ta zaključen turistični produkt, ki ga je moč tudi prilagajati zahtevam gostov, je nastal povsem spontano, saj so ga skupaj oblikovali čebelarji, konjeniki, gostinci in upravljalci kulturne ter tehnične dediščine," je zadovoljen žirovniški župan Leopold Pogačar, ki je prepričan, da bo prav zato ta celodnevni izlet zelo obiskan, ter da je to eden prvih korakov pri razvoju turizma v občini.

Direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Maja Zupan je minuli teden ob predstavitvi turistične novosti v občini pojasnila, da so zloženko s predstavljenim izletom poslali že številnim društvom, produkt pa so predstavili tudi turističnim delavcem bližnjih turističnih središč, kot sta Bled in Bohinj. Tako želijo na to pot po čebelarskih, kulturnih in naravnih znamenitostih pritegniti tudi tujce.

Odziv je zaenkrat zelo pozitiven. Tako se je za ogled že najavilo šest skupin s po 30 do 40 posamezniki iz držav bivše skupne države, ki si bodo prišle v Žirovnico učiti, kako deluje slovensko čebelarstvo v okviru Evropske unije in kako črpati evropska sredstva v te namene.

"Slovenija je pri črpanju evropskih sredstev za čebelarstvo, ki jih letno pridobi za okrog 800.000 evrov, zagotovo med najuspešnejšimi državami, zlasti zato, ker gredo ta sredstva neposredno čebelarjem, medtem ko je velika večina evropskih držav ta denar za razvoj čebelarstva namenila raziskovalnim institucijam," je prepričan predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki ima svoje čebelarstvo v Selu v žirovniški občini.

Poudaril je, da se lahko slovenski čebelarji v zadnjem času pohvalijo, da imajo precej dobre pogoje za delo. Javnost se je namreč začela zavedati, kako pomembna je čebela za okolje, zato je manj pomorov in zastrupitev čebel. Tako gre razvoj čebelarstva v Sloveniji, kjer je med 7500 in 8000 čebelarjev, po pravi poti.

Na Gorenjskem, ki se na tem področju kljub težkim pogojem uvršča v vrh slovenskega čebelarstva, je okrog 1000 čebelarjev. Je pa za razliko od Pomurja čebelarski turizem, ki se kot pomembna tradicija pospešeno razvija po vsej državi, na Gorenjskem slabo organiziran. "Čas je bil, da tudi v Žirovnici naredimo korak naprej in novi turistični produkt je začetek," je prepričan Noč, ki meni, da bo Žirovnica z okolico postala romarsko središče za čebelarje.