Svetovni dan knjige: Pojav e-knjige odpira nove razprave

Generalna sekretarka Unesca Irina Bokova je v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic zapisala, da so knjige tako fizični predmeti kot tudi nosilke ideje, ki določene v svoji pojavnosti in nedoločene po svoji vsebini izražajo avtorjeve misli. Branje je označila kot zasebni pogovor med avtorjem in bralcem, ob tem pa opozorila še na vlogo knjig kot posrednic izkušenj, znanja in razumevanja.

Knjige so po njenih besedah najmočnejša oblika dialoga med posamezniki, znotraj skupnosti, med generacijami in z drugimi kulturami in ta edinstven dialog je potrebno zaščititi.

Bokova je opozorila še na spremembe, ki se v zadnjih letih dogajajo na področju knjige, naloga Unesca pa je po njenem prepričanju prav ta, da vse pretrese, ki so jih spremembe povzročile, razišče ter da zagotovi platformo za razpravo in deluje kot posrednik znanja pri raziskovanju starega in novih idej.

Generalna sekretarka Unesca je v poslanici opozorila še na pojav e-knjig, ki je močno pretresel knjižni trg in povzročil spremembe v knjižni industriji. "To je udarec za založnike. Dotika se tudi avtorjev in bralcev. Posledice teh sprememb bodo globoke in dolgotrajne," je zapisala in dodala, da so te spremembe sprožile tudi ostre razprave o moči in šibkostih različnih tipov produktov, o naravi avtorskih pravic danes, o vlogi knjižnic in o pomenu avtorstva v svetu blogov.

Omenjenim tematikam se bo posvetil tudi drugi Unescov svetovni forum o kulturi in kulturnih industrijah, ki bo pod naslovom Knjiga jutri: Prihodnost zapisane besede junija potekal v Monzi v Italiji.

Knjige so po prepričanju Bokove stebri svobodne in odprte družbe, zato jih je potrebno zaščititi in jih narediti dostopne tudi 800 milijonom odraslih, ki so še vedno nepismeni, je še zapisala v poslanici.

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih je letošnjo poslanico zapisal v obliki pesmi. V njej med drugim pravi, da "stara, blaga, dostojanstvena vzhodna omika oznanja, da zemeljske dneve prav porabi oni, ki je zaplodil življenje, posadil drevo in napisal knjigo". Kot je še zapisal, smo vsi bralci vselej pisci knjig, kar pomeni "sograditelji svetov, jezni pravičniki nad njimi, popotniki po njihovih blodnjakih, spremljevalci njihovih sreč in bolečin - brez nas ni knjig in ne njihovih svetov".

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic je organizacija Unesco razglasila leta 1997. Ta dan, 23. april, je sicer datum smrti Miguela de Cervantesa in Williama Shakespeara. Slovenija je ena redkih držav, ki svetovni dan knjige v sklopu Slovenskih dnevov knjige praznuje več dni.

Lani in letos pa je bilo knjigi pod okriljem Ljubljane - svetovne prestolnice knjige posvečene še posebej veliko pozornosti. Ljubljana je bila deseto mesto, ki se je ponašalo s tem nazivom. Prva svetovna prestolnica knjige je bil leta 2001 Madrid, sledili so mu Aleksandrija, New Delhi, Antwerpen, Montreal, Torino, Bogota, Amsterdam in Bejrut.

Ob svetovnem dnevu knjige je tudi statistični urad postregel z nekaterimi podatki za leto 2009. V tem letu je bilo v Sloveniji izdanih 6139 naslovov knjig in brošur. Med njimi so z 71 odstotki prevladovala izvirna dela, ostalo so bili prevodi. Število izdanih naslovov knjig in brošur je v primerjavi z letom 2008 nekoliko upadlo, in sicer za 3,4 odstotka.

Porast so zabeležili le v številu leposlovnih del. Teh je bilo za 200 več kot v letu 2008 ali skupaj 1473 knjig. Med njimi so, kot že vrsto let, prevladovali romani (37 odstotkov), sledili sta kratka proza (26 odstotkov) in poezija (20 odstotkov), dramskih del pa je bilo le okoli en odstotek. Drugih del je bilo okrog 16 odstotkov, sem sodijo tudi eseji, satire, parodije, pravljice in aforizmi, kažejo podatki statističnega urada.